pošiljam vam v vednost primer dobre obnove enote kulturne dediščine – domačije v Kalu pri Pivki št. 13. Pošiljam vam po sklopih: najprej dvorišče, kjer ste lahko pozorni na tlak, pergolo in drugo dvoriščno opremo, celo na ohranjen WC kot pričo nekdanjega življenja, ki prispeva k avtentičnosti celote.
Sledi prikaz zunanjščine stavb. Bodite pozorni na detajle in na to, da se je ohranilo stavbno pohištvo v optimalni meri. Problem je po navadi ta, da izvajalci zaradi neznanja ali ker se jim preprosto ne da, zamenjajo staro z novim. S »ponaredki« pa stavba veliko izgubi na avtentičnosti, izgledu in seveda tudi privlačnosti.
Notranjščina je urejena v maksimalno avtentični obliki (razpored prostorov, tloris, stavbno pohištvo, kamnit tlak – edino v lopi, kjer je bila prej zemlja, je sedaj nov tlak, ki se loči od originalnega…). Očitna je težnja, da se ohrani prav vsaka posebnost domačije. Namenjena je turistični ponudbi, v hiši je tudi nastanitev gostov. Mene je kot obiskovalko fasciniral predvsem stalen preplet skoraj muzejske presentacije in hkratne uporabnosti vseh prostorov (zunanjih in notranjih). Kot boste videli, je nekaj fotografij zamegljenih zaradi ognja, ki so ga zakurili na odprtem dvorišču. Ta dan očitno ni dobro vleklo, pa kaj – tudi to je bilo zanimivo doživetje.
In na koncu še hlev, ki ga je mogoče »koristno uporabiti« tudi prezentiranega v avtentični podobi, morda celo kot dodatno atrakcijo domačije.
Lep pozdrav, Eda Benčič Mohar
