Pokrajinski muzej Koper

Koncept pokrajinskega muzeja Koper je kompleksen zgodovinski prikaz Slovenske Istre oziroma južnoprimorske regije z njenimi etničnimi, gospodarskimi, političnimi in kulturnimi posebnostmi. Poleg kustodiata za arheologijo in umetnostno ter kulturno zgodovino ima še dislocirana oddelka za etnologijo in novejšo zgodovino, restavratorsko delavnico za kovino, steklo, keramiko in les, fototeka, dokumentacijo in strokovno knjižnico.

Čeprav segajo zametki muzeja v Kopru že v 18. stoletje, je njegov nastanek povezan s prvo istrsko pokrajinsko razstavo leta 1910, ki je zajemala tudi kulturno dediščino. Leto dni pozneje je tedanja koprska občina ustanovila Mestni muzej za zgodovino in umetnost (Museo Civico di Storia e d'Arte) in mu namenila palačo Belgramoni-Tacco, v kateri je še danes. Jedro stalne zbirke je bila umetnostna in kulturnozgodovinska zbirka, ki pa je bila med drugo svetovno vojno zaradi preselitve dragocenejših umetnin v Furlanijo, ob koncu vojne pa večinoma v Rim, kjer so še danes, močno osiromašena.

Pomorski muzej Sergej Mašera Piran

Prve pomorske zbirke v Piranu so bile postavljene v Mestnem muzeju, ustanovljenem leta 1954, ki je bil leta 1967 preimenovan v Pomorski muzej "Sergej Mašera". Sedež ima v mogočni klasicistični palači Gabrielli ob pristanišču na Cankarjevem nabrežju 3. Takoj po ustanovitvi so v njem začeli preučevati zgodovino slovenskega pomorstva in pomorsko
preteklost obalnega območja. Muzej zbira, preučuje in predstavlja pomorsko preteklost obalnega področja in gospodarske panoge, ki so vezane na morje. V njem je arheološka zbirka o pomorskih poteh in trgovini od prazgodovine do srednjega veka in zbirka naselbinskih ostankov s kopnega in iz morja.

Etnološka solinarska zbirka prikazuje postopek pridobivanja soli s pomočjo starih fotografij, maket, orodja in predmetov iz
vsakdanjega življenja solinarjev. Etnološko ribiško zbirko bogatijo številni ladijski modeli, orodja in pripomočki za zasebni in industrijski ribolov ter prikazi različnih načinov predelave rib. V osrednji zgodovinski, etnološki in umetnostnozgodovinski zbirki pomorstva od srednjega veka do konca druge svetovne vojne so razstavljeni Gruberjevi ladijski modeli, številni ladijski modeli različnih tipov ladij od galej do velikih jadrnic, instrumenti z ladij, mornarske uniforme, likovna dela slikarjev marinistov, različna ladijska oprema, fotografije z ladij in drugo.

Pomorski muzej ima tri stalne zbirke zunaj sedeža:
v vili sv. Marka v Portorožu,
v Tonini hiši v Sv. Petru in
v Sečoveljskih solinah.

Potapljaški muzej v Piranu

Potapljaški muzej v Piranu je nov in je pomemben za ohranitev kulturne dediščine in predstavitev tradicije slovenskega potapljaštva. Muzej pripoveduje številne zgodbe, povezane z morjem in potapljaštvom, in predstavlja slikovito staro potapljaško opremo. V Sloveniji pravzaprav ni uradnega zgodovinarja, ki bi se posebej ukvarjal z zgodovino potapljanja. Zato je novi piranski muzej svojevrstna »avtoriteta« na tem področju in velika obogatitev piranskega pomorskega muzeja. Med opremo so: »skafandri«, tlačilke za zrak, regulator pritiska stisnjenega zraka iz leta 1880 (morda edini na svetu), telefon iz leta 1820, uniforme podmorničarjev in najrazličnejša potapljaška oprema. Muzej je posebej bogat s fotografijami, dokumenti in številnimi zgodbami: o tem, kako so reševali (ladjo Brigitto Montanari pred Zadrom, Rexa pred Koprom, …).

 Parenzana

Muzej o vlakih Parenzana je v Izoli, od leta 2000. Gre za kulturno dediščino vlaka, za katerega so progo začeli graditi leta 1900, in ki je povezovala Trst s Porečem. Vir: (Url: http://www.parenzanamuseum.si/SLO/Glavna%20stran.html, 20.11.2007).

Zgodovinski vlak v Kopru propada. Razlog je v tem, da vagoni pravzaprav niso slovenska, ampak bosanska kulturna dediščina. Še preden je leta 1981 nastal železniški muzej v Ljubljani, je tedanje železniško gospodarstvo leta 1979 na postajo postavilo vlak Z lokomotivo so prišli tudi vagoni, ki pa niso takšni, kot so bili na Parenzani., katero pa so si zelo želeli.