Gručasta vas Zazid leži na široki ravnini Zazidskega polja v južnem predelu Podgorskega krasa (387 m). V srednjem veku so bile hiše grajene iz kamna, obdane z obrambnim zidom, torej so bile "za zidom", kar je dalo tudi ime kraju. Še danes je vaška arhitektura vredna ogleda.
Značilnosti
Tu ob stiku apnenca in fliša je veliko izvirov. Vas se omenja že v 10. stoletju kot Xaxid ali Xaxa in tudi Villa dei sassi. V srednjem veku je bil Zazid (Xaxid, Xaxsed, Sasseto) utrjen in obdan z obzidjem. Zasledimo ga v seznamu vasi koprskega teritorija iz sredine 13. stoletja oziroma v koprskih statutih iz okoli leta 1300 in 1423. Od začetka 15. stoletja so imele tu svoja posestva različne koprske plemiške družine. V času turških vpadov in beneško-avstrijskih vojn v prvi polovici 16. stoletja je bil Zazid vključen v verigo utrjenih krajev, v času uskoške vojne (1615-1617) pa je bil oropan in požgan.
Iz Zazida je okoli 20 minut hoda proti Zanigradu. Tu se nam odpre čudovit pogled na dolino Rižane.
Pokopališka cerkev sv. Martina izvira iz konca 16. oziroma začetka 17. stoletja, sicer pa je nad portalom vklesan latinski napis z letnico 1697, ko naj bi bila cerkev prenovljena. Pravokotno ladjo ločita od poligonalnega prezbiterija kamnita balustrada in slavolok, ki je bil zgrajen istočasno z apsido. Glavni oltar krasijo leseni kipi iz konca 18. oziroma začetka 19. stoletja, stranski oltar pa je posvečen sv. Antonu. Masivni zvonik (14,77 m) je grajen iz kamna in obnovljen vključno s piramidalnim zaključkom.
Kdorkoli se je kdaj sprehodil skozi Zazid z 'odprtimi očmi', je gotovo opazil značilno istrsko-kraško arhitekturo hiš, portonov, nadstreškov in prizidkov. Posebno lepe so v Zazidu vaške 'ulice'. V vasi se je ohranil kal »na šćidenci« in stara vaška »štirna«.
Nad vasjo na apnenčastem grebenu so Nemci med 2. svetovno vojno v bojazni, da bi jih napadli zavezniki z morja, zvrtali številne rove. V vasi stoji partizanski spomenik, ki mimoidoče spominja na težke čase II. svetovne vojne.
V preteklosti je bila tu razvita ovčereja in poljedelstvo.
O kuhanju brinjevca
Ćuhanje ćepina-kuhanje brinjevca je bila tista dejavnost, ki je ljudem pomagala pri dodatnem zaslužku in preživetju. Brinovo žganje, še bolj pa brinovo olje je bilo in je še danes visoko cenjeno, zato je bila njegova cena relativno visoka in je prinašala soliden zaslužek. Brinje so nabirali 'tresli-tukli' od junija do septembra.
Zaradi ostrih iglic brinovih jagod niso pobirali ročno. Pod vednozelene grmiče so položil platno, veje upognili in tolkli s palicami. Tako so jagode padale na položeno platno. Za liter brinjevca je bilo potrebno kar 10-15 kg brinovih jagod. Po prečiščenju so le-te dali v posode medit za približno dva meseca, sledilo je mletje in vrenje v kadi z vodo. Po dobrem mesecu so pričeli kuhati maso v kotlu za žganje. Brinovo žganje ima posebno močno aromo, alkohola je 50-60 'gradov'-stopinj. Žganje in olje so prodajali v mesto, nekaj malega so ga pustili tudi za domače želodčne težave. Če je otroka bolel trebuh, so ga namazali z žganjem ali oljem pod nosom, po sencah in trebuhu.
Gibanje števila prebivallcev:
Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 2002 2012 2021
Št. preb. 247 241 241 197 136 103 87 - 72 78
Viri:
Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS
Vir: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872
Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
