Najstarejši je severni del, ki je bil vrisan v franciscejski kataster v začetku 19. stoletja. Južni del je začel nastajati razmeroma pozno, okrog leta 1920. Gradnja je trajala do srede 20. stoletja. Vzhodne fasade, obrnjene k cesti, so pretežno zaprte. Objekti se odpirajo na dvorišče na zahodni strani. Od severne proti južni strani si sledijo stanovanjska hiša, ruševina prve stanovanjske hiše, hlev s senikom in kuhinja. V sklopu domačije so zanimivi še kamnit vodnjak ob vstopu v dvorišče, zidana greznica pred hlevom in tlakovano plesišče na dvorišču. Čeprav je domačija rasla dolgo, deluje homogeno zaradi enotnega stavbnega oblikovanja, gradiva in načina gradnje. Poslopja na rahlo padajočem terenu se postopno znižujejo od enonadstropne hiše na severnem robu do pritlične kuhinje južno, ob vhodu v dvorišče.

Stavbni niz iz dvoriščne strani

Pred leti je Mihotova domačija dobila novega lastnika, ki ceni njeno kulturno pričevalnost in jo želi ohraniti. Na osnovi konservatorskega programa je bila izdelana dokumentacija, sama obnova pa poteka postopoma. V primeru Mihotove domačije je za model revitalizacije zanimiva uvedba nove arhitekture v avtentično staro tkivo. Tak pristop je tvegan, ker lahko ogrozi pričevalnost spomenika in njegovo estetiko, vendar je bil v tem primeru ocenjen kot sprejemljiva nadgradnja obstoječega.

Dvorišče

Gre za drugo stavbo s severne strani oziroma za ruševino prve stanovanjske hiše. Pred obnovo je od nje ostal le del vzhodnega obodnega zidu. Sledovi na fasadah sosednje stavbe kažejo, da je bila enonadstropna, vendar nižja od sosednje. Drugih podatkov ni, razen pravokotne niše na notranji strani zatrepa južne stene severne hiše, kjer bi lahko prvotno bilo manjše okno ali podstrešna lina. Nihče se ne spominja, kdaj se je hiša porušila. Lokacije niso na novo pozidali, ker za to ni bilo potrebe.

Stavbni niz

Gradnja na mestu porušene hiše

Za obnovo porušene stavbe so bili uporabljeni vsi znani podatki: ponovljeni so tloris, višina, oblika in nagib strehe s kritino iz korcev, kamnit strešni venec. Vzhodna stena je polno zidana iz lokalnega kamna peščenjaka in se ne razlikuje od ostalih stavb v nizu. Nov poseg je bil izveden na zahodni, dvoriščni strani. Del stene, ki je v pritličju že obstajal, se je do vrha pozidal v kamnu. Dve novi okenski odprtini sta izdelani po vzoru ostalih. Za približno dve tretjini širine nekdanje hiše pa se je sprejela konservatorska odločitev, da se izvede kot steklena stena. Arhitekturna rešitev je zadovoljiva, ker je novi element podrejen kulturni dediščini. Okvir preproste, asketske oblike v eni od barv peščenjaka deluje nevtralno. Skozi steklo sta vidni leseni strešna in stropna konstrukcija v notranjščini.

REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).