Zaledno območje podeželja ostaja tako gospodarsko, socialno in demografsko nerazvito, z negativnimi stopnjami rasti števila prebivalcev, in pretežno slabo opremljenostjo z infrastrukture (ne le ceste, kanalizacija in vodovod, tudi s široko pasovnim omrežjem). Vse več mlajših prebivalcev in družin ostaja in živi na podeželju, saj je bivanje v mestu drago.
Zavest o vrednotah kulturne dediščine je slabo razvita. Čeprav je komunalna infrastruktura zastarela, prometne rešitve pa niso ugodne postaja podeželje zanimivo za ponovno naselitev in za vikende. To oživljanje pa bi kazalo spodbuditi in sicer tako, da bi:
• Razvili odnos do ohranjanja kulturne krajine, naselbinske dediščine oz. do objektov kulturne dediščine.
• Zaustavili degradacijo in poskrbeli za ustrezno obnovo stavbne dediščine ter se poskrbelo za ustrezno poselitev in posege v kulturno krajino.
• Poskrbeli, da se ne bi spreminjala zunanja podoba in funkcionalna zasnova naselij.
Osnovna gospodarska aktivnost območju podeželja Slovenske Istre ostaja kmetijstvo, čeprav so domačini pretežno zaposleni izven domačega kraja in jim kmetijstvo predstavlja le dopolnilno dejavnost. Gre za tip mešanega delavsko-kmečkega gospodarstva. Pogoji za kmetijsko dejavnost so ugodni za poljedelstvo, živinorejo, vinogradništvo, sadjarstvo (oljkarstvo), pa tudi za zelenjadarstvo. Sicer pa večinoma rabijo zemljišča za precej mešane kulture, še posebno okrog vaških naselij., tudi za samopreskrbo. Kmetijska pridelava je (vinogradništvo, sadjarstvo, poljedelstvo in zelenjadarstvo) ekološko čista, obalna mesta pa so za okoliške kmete velik tržni porabnik za najrazličnejše pridelke kot so sadje, vrtnine, jajca in meso. Hkrati ta mesta ves čas nudijo mnogim prebivalcem iz zaledja delovna mesta ali različne vire zaslužka. Meščani pa vse bolj prihajajo na vas in izlete.
Z izgradnjo osnovne komunalne in prometne infrastrukture so bili prebivalcem na podeželju dani osnovni pogoji za bivanje. Zlasti v zadnjem desetletju pa so novi načini in razvojni programi spodbujanja razvoja podeželja, kot npr. CRPOV, pospešili načrtovanje razvoja posameznih krajev, nastajanje idej in privatnih iniciativ, kar je imelo pozitivne učinke v podeželskih okoljih. Na obravnavanem območju podeželja Slovenske Istre je pokritost s temi programi velika, proti pričakovanju pa je rezultat vseeno premajhen. Nesporno pripomore k temu specifičnost širšega regionalnega prostora in bližina razvitega obalnega območja, državne meje in tradicionalne istrske identitete. Zaradi celoletne ugodne klime se tukaj srečujejo pohodniki, kolesarji, plezalci in razni športniki, ki se pripravljajo za vrhunske športne podvige.
Vir:
VALORIZACIJA KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENSKE ISTRE
I. FAZA: Inventarizacija potencialov s področja kulturne dediščine slovenske Istre in turističnih razvojnih potencialov z vidika človeških virov, njuno gospodarsko ovrednotenje
in
II. FAZA: Analiza dobrih poslovnih praks pri ohranjanju kulturne dediščine in identifikacija dobrih praks
Pripravila: dr. Neva Maher, dr. Boris Leskovec, mag. Mojca Maher Pirc
Izdal: Društvo za razvoj management in znanja
Ljubljana, november 2007
Denarna sredstva za financiranje tega projekta so bila zagotovljena v okviru Tehnične pomoči Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 ter Proračuna Republike Slovenije za leto 2007 in 2008 na proračunskih postavkah Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko in sicer: - postavki 6940 tehnična pomoč – 07-13 – Strukturni skladi – EU (85%) - postavki 6964 tehnična pomoč – 07-13 – Strukturni skladi – slovenska udeležba.
