Obiskovalca očarajo primeri atraktivne naravne in kulturne dediščine, slikovitost istrskih vasic, kamnite hiše, vasi, poti, vodnjaki… ki pripovedujejo zgodbe o trdem življenju istrskega človeka. Ta od nekdaj vzgaja zelenjavo na manj rodovitnih kamnitih tleh, goji oljko in vinsko trto. Kmečke žene Šavrinke so v preteklosti dan za dnem nosile zelenjavo in mleko v Trst, kjer so prodajale meščanom; danes pa lahko turist obišče Živi muzej Vrešje in
posedi ob izviru, kot nekdaj utrujene Šavrinke….
Solinarstvo je bilo v preteklosti ena glavnih gospodarskih dejavnosti obalnih mest. V dveh edinih ohranjenih solinah, v Sečovljah in Strunjanu, še vedno pridelujejo sol na podoben način kot v preteklosti. Obiskovalci pa lahko že danes več kot opazujejo solinarje pri delu. Celo več - se sprehodijo po označenih poteh med solnimi polji. Soline dajejo poleg soli tudi zdravilno morsko blato in slanico, ki se uporabljata za termalne kopeli, s solinami
povezani lastniki, managerji, zaposleni, podjetja, agencije, itd. vse bolj skrbijo, da se zgodijo vedno novi dogodki in aktivnosti, ki privedejo obiskovalce.
Med zanimivostmi kulturne dediščine v Slovenski Istri so nadalje za ponudbo pomembne istrske cerkve in njihovo bogastvo srednjeveških fresk. Notranjost podeželskih cerkve skriva dragocene umetniške stvaritve, bogato okrašene oltarje kipe svetnikov. Najbolj znana freska je Mrtvaški ples, cerkev Svete Trojice v Hrastovljah.
Obiskovalcem Šavrinsko gričevje, Kraški rob in obalni pas ponujata zlasti kot ljubiteljem športa številne možnosti za rekreacijo ali aktivnosti na odprtem (ang. Outdoor activity): od že najbolj priljubljenih na podeželju kolesarjenje (že danes prihajajo številni na enodnevne izlete iz kroga oddaljenosti do 150 km), jahanje, pohodništvo in sprehajanje po označenih poteh,jadranje, veslanje, plavanje, potapljanje, ribarjenje, jamarstvo. Razgiban kraški svet
s podzemnimi jamami, spodmoli in prepadnimi stenami ter povsem drugačna flišna Istra privabljajo številne botanike, jamarje in ljubitelje ptic.
Na območju Slovenske Istre se odvijajo številne prireditve, ki so vsekakor nepogrešljivi sestavni del turistične ponudbe.
Nadalje so vino, oljčno olje in druge dobrote istrske kulinarike nepogrešljivi del turistične ponudbe, lačnega in žejnega obiskovalca. Na istrski zemlji uspeva avtohtona vinska trta, ki daje zelo cenjeno rdeče vino refošk. Značilno belo vino je malvazija. Poskusijo se v vinskih kleteh na označeni vinski cesti ali v gostilnah, kjer ponudijo tudi tipično istrsko hrano - pršut, sire, kruh z domačim oljčnim oljem, bobiče (koruzno mineštro), mesne sladke kuhane štruklje, nakl'do, krvavo polento, fritajo z divjimi šparglji, domače testenine (bleke, blečiče in oblikovane fuže), rižote, morske sadeže (v čežani ali brodetu), velikonočne koncane kruhe, presenc, pečene štruklje, kroštole in fritole.
Aktivira se pohodništvo, razvija kolesarjenje.
Pri aktivaciji potencialov je v zvezi s kulturno dediščino Slovenske Istre veliko tveganje, da izginejo in se zgubijo sestavine kulturne dediščine zato, ker posamezniki ne razumejo njenega pomena, ker je vse premalo skrbi in sredstev za objekte kulturne dediščine, so primeri nekontrolirane pozidave, urbanistična inšpekcija pa ni dovolj učinkovita. Nadaljnje tveganje je neznanje in veliko nepoznavanje možnosti v zvezi s kulturno dediščino. S tem
ostajajo razvojne možnosti neizkoriščene: tako z vidika kulture, kot ekonomsko in finančno.
V ruralnem zaledju Slovenske Istre so problem individualne stanovanjske gradnje. Ne gre, da nastajajo brez reda v prostoru in zanikajo domicilne - endogene zakonitosti stavbnega oblikovanja. Resen problem je nerešeno pravno lastniško stanje stavb in drugih zemljišč. Vse prepogosto zaradi tega niso možne prijave na razpise. To je velika ali celo nepremostljiva ovira za potenciale investitorje. Investitorji se nato odločajo raje za novogradnje. Kulturna dediščina propada ali se celo kulturna dediščina za večno uniči, saj jo izpodrinejo novogradnje.
Stara vaška jedra propadajo tudi zato, ker so zaradi svoje strukture in oblike večinoma zavarovana kot naselbinski spomeniki, vendar večinoma propadajo zaradi neustrezne politike prenove, razdrobljenega lastništva, neprimerne velikosti in gostote zazidave, ki ne ustreza dandanašnjim bivalnim zahtevam.
Ker se je kmalu po drugi svetovni vojni podeželje treh obalnih občin drastično izpraznilo, je to odločilno vplivalo na objekte kulturne dediščine. Živa vez je bila prekinjena, ljudje vzdržujejo premoženje inventarja dediščine, vendar večkrat neprimerno, neustrezno in nekonsistentno glede na koncept časa in prostora kulturne dediščine. Naselja delujejo kot t.i. »spalna« naselja, ker njihovi prebivalci delajo stran od doma, obdelovanje kmetijskih površin ali vse več kmetijskih dopolnilnih aktivnosti, je večini dodatna dejavnost. Je pa slednja bistven zametek in jedro za razvoj kulturno turistične ponudbe zaledja Slovenske Istre. Zlasti za vaška jedra so problem individualne stanovanjske gradnje. Te nastajajo brez reda v prostoru in zanikajo lokalne zakonitosti stavbnega oblikovanja. Proces se iz leta v leto širi od obalnega območja v zaledje. Kmetije bi bilo treba narediti prepoznavne
z vidika sporočil kulturne dediščine in jih umestiti v zgodbo, dogodki pa bi jih morali narediti obiskovalcem opazne in zanimive.
Slovenska Istra je zaokrožen geografski prostor, napolnjen s številnimi posebnimi dragocenimi vsebinami. Od tod izvira potencial ustvarjanja nove in dodane vrednosti, zaradi česar je pomembno, da postane kulturni turizem celo ključna gospodarska dejavnost, naravna in kulturna dediščina pa vzvod razvoja in blaginje. Navedeno je dosledno v skladu z definicijo destinacijskega managementa, po katerem je »cilj destinacijskega managementa doseganje ekonomskih, družbenih in okoljskih koristi za turiste, turistične ponudnike in prebivalce« (definicija po World Tourism Organisation,
WTO). Na rezultate, ki jih daje takšna strategija usmeritev, vplivajo vsi produkti in vse aktivnosti, ki so v to mreženje vključeni.
Tekoči ukrepi aktiviranja dediščine bi morali posebno pozornost posvetiti potrebam kulturnega turizma. Kulturno turistična ponudba temelji na domači ponudbi, ki izhaja iz lokalne tradicije (kulinarika, obujanje starih šeg in običajev, izleti v okolico, izdelki drobne obrti, ogled kulturnih in naravnih znamenitosti. Ponuditi bi bilo treba celosten produkt.
Vir: VALORIZACIJA KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENSKE ISTRE
I. FAZA: Inventarizacija potencialov s področja kulturne dediščine slovenske Istre in turističnih razvojnih potencialov z vidika človeških virov, njuno gospodarsko ovrednotenje in
II. FAZA: Analiza dobrih poslovnih praks pri ohranjanju kulturne dediščine in identifikacija dobrih praks
Pripravila: dr. Neva Maher, dr. Boris Leskovec, mag. Mojca Maher Pirc
Izdal: Društvo za razvoj management in znanja
Ljubljana, november 2007
Denarna sredstva za financiranje tega projekta so bila zagotovljena v okviru Tehnične pomoči Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 ter Proračuna Republike Slovenije za leto 2007 in 2008 na proračunskih postavkah Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko in sicer: - postavki 6940 tehnična pomoč – 07-13 – Strukturni skladi – EU (85%) - postavki
6964 tehnična pomoč – 07-13 – Strukturni skladi – slovenska udeležba.
