Spletno stran prenavljamo. Vsa vsebina še ni na voljo na novi spletni strani vendar jo aktivno dodajamo. Hvala za razumevanje.

Za ogled kliknite na spodnji gumb.

Ogled nove strani...
slhrendeit

Koštabona cerkev sv. Andreja

Pokopališka cerkev sv. Andreja, zgrajena leta 1456.

 

 Gotski prezbiterij  Glavni oltar  Slika na stranskem oltarju
 Gotski prezbiterij                                         Glavni oltar                                                     Slika na stranskem oltarju                         

Iz tega obdobja je tudi gotski prezbiterij, danes preurejen v zakristijo. Cerkev, kjer je bil nekdaj sedež župnije, kot v svoji vizitaciji leta 1579 navaja Agostino Valier, je bila leta 1723 povsem barokizirana. Po vsej verjetnosti so v tistem času zgradili tudi zvonik (15,44 m) in ga prislonili ob fasado. Notranjost krasijo trije oltarji s skulpturami in slikami iz 17. in 18. stoletja: Zadnja večerja, poljudno, lokalno delo, zasnovano v 17. stoletju, Predstavitev v templju, po kvaliteti podobno prvemu in kvalitetnejše delo 17. stoletja pod vplivom Palme mlajšega, Kristus trpin (Iacopo Negretti). Lesene oltarne menze (antipendiji) z lepo izrezljanimi reliefi iz 17. stoletja so bile restavrirane.

Besedilo: Salvator Žitko Foto: 1, 2, 3 – Mestna občina Koper / Comune città di Capodistria Dizajn / Design: Sanja Hrs

(poročilo ZVKDS iz leta 1959) Gotska stavba iz 15. stoletja je bila v začetku 18. stoletja na pobudo velikega barokizatorja vse bližnje okolice, župnika Filipa Sergasa, ki je tamkaj tudi pokopan, temeljito prezddana in je dobila v tem času tudi vso novo baročno opremo. Prvotna notranja arhitektura je še dobro ohranjena v starem prezbiterij u za sedanjim velikim oltarjem, ki je postavljen sredi cerkve pred slavolokom. Prezbiterij obsega eno ozko bočno polo in 3/8 zaključek ter je obokan s šesterodelnim križnim rebrastim obokom. Rebra z enojnim žlebom in trapezastim hrbtom se stikajo v močnem okroglem sklepniku, (ki je okrašen s plastično rozeto. Vse konzole so geometrične, razen tiiste v jugovzhodnem kotu, ki predstavlja moško glavo z dolgimi lasmi in ji skozi odprta usta sega jezik vse do brade. Na rebrih, ki potekata iz obeh zaključnih kotov, sta na sredini pritrjena ščditka; na enem je latinski križ, na drugem pa mojstrski znak. Ves prezbiterij je poslikan z gotskimi freskami, ki so po stenah ometane, na oboku pa jih prekriva osem plasti beležev. Pod odpadlimi beleži, ki zaradi svoje debeline zelo radi odstopajo od slikane površine, se kažejo rdeče in rumeno poslikana rebra ter z rdeče-zelenim in patroniranim pasom obrobljena polja s figuralnimi upodobitvami. V južnem polju je n. pr. naslikan angel v belem oblačilu, katerega gube se ostro dekorativno zalamljajo, kar kaže skupaj z rdečimi in sočnozelenimi toni na nastanek slikarij v drugi polovici 15. stol. Taka datacija bi se dobro skladala tudi s stilnim značajem arhitekture. Odkritje teh slikarij in ureditev notranjščine, ki se ponaša s kvalitetno baročno opremo, bi bila za spomeniško službo tudi v tem skrajnem delu Slovenije kaj hvaležna naloga. — M. Z.

  logo revitas obrezanLogo ZVKDS iz vsebine Prironika o suhozidni gradnji

REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).

znak projekta EKRP

  Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.

Viri:

http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872

https://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/upload/files/publications/007_1958-59_varstvo_spomenikov.pdf

 

 

Read 4322 times