Bivanjski zahodni del je imel prvotno močno kamnito obzidje (visoko od 5 d 6 metrov in široko od 20 do 30), zidano iz apnenčastega kamna in peščenjaka. Danes lahko od te kamnite ograde vidimo le prevrnjeno kamenje v nasipu, prekrito z zdrobljenim kamnom in travo. Kamenje ograd so skozi stoletja domačini uporabljali za gradnjo hiš in vrtnih zidov.
Vzhodni, večinoma ravninski del, ki zlagoma upada in se zožuje v smeri jugovzhod, vključuje cerkev sv. Kvirika obdano s pokopališčem. Zaključuje se s koničastim, nekoliko padajočim grebenom v smeri Sočerge. Vhod v gradišče je bil pri pokopališki cerkvi. Manjša udorina pod cerkvijo, delno spremenjena v travnik, kjer je bila nekoč mlaka, deli gradišče v spodnji (vzhodni) in višji (zahodni) del.
Poleg prazgodovinskih ostankov so na gradišču Gradec sv. Kvirika našli tudi ostanke iz rimske dobe. Najden je bil nagrobni kamen »stela«, v katerem sta bili vklesani podobi pokojnih. Na žalost je od dveh podob prepoznavna samo desna. Sama oblika, vklesana podoba in besedilo spodaj : Calp(urnius) C(ai) F(ilius) omogočajo datiranje njenega nastanka v prvo polovico prvega stoletja po Kristusu.