Dolinska fantovska in dolinska fantovska in dekliška
Majenco je od davna prirejala dolinska fantovska. V fantovsko so vstopili fantje, ki so dopolnili 15. leto starosti. Novinci so morali plačati likof, dopjo (pletenko) vina, zapitek. V fantovski so ostali navadno do poroke.
Na začetku pomladi so se zbrali na prvi fantovski uri in na njej izvolili župana fantovske. Župan je imel neomejeno oblast. Ura je potekala v strogi tajnosti in disciplini; na njej so si fantje razdelili delo in zadolžitve: poiskati borovo ali smrekovo deblo za lentjeno, najti črešnjo, pogledati za topol, skopati bužo (jamo) na Gorici, vabiti godce, pripraviti orodje za cep in opremo za okrasitev maja in še celo vrsto drugih pomembnih podrobnosti.
Na predvečer 1. maja so na Kaluži pritrdili topol in prvič zapeli Eno drevce mi je zraslo. Topol je bil znak in opozorilo, da bo naslednjo nedeljo, prvo nedeljo v maju, majenca.
Parterji, fantje, ki so dopolnili 20 let, so bili zadolženi, da poskrbijo za godce in uredijo plesišče.
Dekleta so imela nalogo, da poskrbijo za pomaranče.
Prenašanje več kot deset metrov velikega smrekovega debla do središča vasi zahteva več rok in nog. FOTO: Slovensko kulturno društvo Valentin Vodnik
Pri postavljanju maja, na soboto ponoči, pa je sodelovala vsa vas. Vrvež na Gorici pa je bil nepopisen. Nekateri fantje so popoldne naredili krancle, vence, (ki pomenijo odličnost, počastitev, združenost ali svetost), nekateri so oskubili in pogladili lentjeno, jo prenesli na Gorico, pritrdili v kamen in ko je prišla kraljica majence – črešnja – pojoč v vas, so napravili cep in jo pritrdili na lentjeno. Nato so jo okrasili s pomarančami, kolači in zastavicami in začelo se je dvigovanje, na roke, ki je trajalo največkrat do jutra. Vsi moški, ki so bili količkaj pri močeh, so pomagali pri kavaletih, podstavkih iz borovih brun, s katerim so na županov klic »Hooo – ruk!« dvigovali maj. . Maj je moral gor ob vsakem vremenu. In ko je bil pokonci, so vaški pritrkovalci oznanili v zgodnje nedeljsko jutro, da maj kraljuje sredi Doline. Nato se je spet zapelo Eno drevce mi je zraslo.
V še starejših časih, pred sto in več leti, pa so maj pri dviganju podpirali s koši od gnoja.
Parterji in parterce, oblečeni v bele srajce in modro krilo ali hlače, po tradiciji odprejo majenški ples. FOTO: Slovensko kulturno društvo Valentin Vodnik
V nedeljo popoldne so šli parterji pričakat godce na Šijo in jih pospremili na Gorico in začel se je ples, ki je bil razdeljen na tri partide, ki so jih parterji dali na dražbo. Vsaka partida pa je vsebovala štiri plese (valček, polka, mazurka (?) in lender). Dekleta so se morala med eno partido in drugo preobleči; najlepše obleke so prikazale v prvi partidi.
Plesalo se je tudi na ponedeljek. Na torek pod večer pa so se fantje in možje zbrali na Šiji, prikorakali v vas pojoč Na Gorici, na placu, se postavili okrog maja in še enkrat zapeli Eno drevce mi je zraslo, nato pa maj vrgli dol.
Razvoj Majence
Maj so v Dolini postavljali tudi v dobi fašizma , in sicer do leta 1941.
Takoj po vojni pa so majenco obnovili že leta 1946.
Danes se majenca v marsičem razlikuje od nekdanjega praznovanja. Bistvo praznika je sicer ostalo isto, le da sta vanj posegli sodobna tehnologija in živahnejša kulturno zabavna dejavnost.
Najbolj bistvena vsebinska sprememba pa se je zgodila leta 1965, ko so ob parterjih prvič zakorakale tudi parterce. Od leta 1968 pa majenco tudi uradno prireja
Od leta 1983 izvolijo na drugi fantovski in dekliški uri tudi predstavnico dekliške, ki stoji županu majence ves čas ob boku in je z njim soodgovorna za organizacijo praznika in skupaj predstavljata dolinsko mladino.
Tehnološke izboljšave so prinesle precej olajšanja, tako da je delo pri majenci manj naporno (pa morda tudi manj nevarno) kot nekoč.
Maj so desetletje dvigovali z vinčem, škripcem, tri desetletja pa z velikim žerjavom. Leta 2000* pa je hrupni žerjav nadomestila neslišna vitla, tako da se maj vzpenja v svečani tišini, s katero več sto glava množica spremlja najdelikatnejše opravilo celotnega obreda.
In dalje o praznovanju
Do prvega svita ali še prej je maj že pokonci; spet se oglasi pritrkavanje zvonov in pod krošnjo se zgrnejo domačini in najvztrajnejši gostje iz sosednjih vasi in iz mesta in v praznično nedeljsko jutro zadoni Eno drevce mi je zraslo.
Dolinski maj krasijo kolači, limone, pomaranče in zastavice v slovenskih barvah. FOTO: Slovensko kulturno društvo Valentin Vodnik
V nedeljo pod večer doseže majenca višek. Ko se začne sonce nagibati v Zaliv prikorakajo na Gorico parterji in parterce ob zvokih pihalnega orkestra, na čelu pa jih vodita župan fantovske in predstavnica dekliške. Mimohod je slovesen in ganljiv. Cvet dolinske mladine zapleše pod majem tri uvodne plese, nato pa se jim pridruži še množica, ki običajno zapolni prostor nad Gorico, na Gornji Gorici in pod Taborjem. Ples traja globoko v noč. Plesalci in obiskovalci se lahko okrepčajo z jedmi na žaru v dobro založenih kioskih, ali pa s pristno kapljico domačih vin, ki so jih vaščani in nasploh Brežani priglasili na Občinsko razstavo. Lahko pa kupijo tudi ekstra deviško oljčno olje breških oljkarjev, katerim Uprava Občine Dolina prav tako priredi razstavo in tudi nagradi najboljša olja in najboljša vina.
Ponedeljkov večer je tudi posvečen plesu in zabavi; na torek pa se majenca zaključi s slovesnim podiranjem maja.
Pod večer se na Gorici oglasijo zvoki Pihalnega orkestra Breg, vsa vas pa se medtem zbere na Šiji. Župan, županja in parterji in parterce vodijo sprevod skozi vas in pojejo Na Gorici, na placu. Vsi skupaj se poslednjič zgrnejo okrog maja in zadnji krat mogočno zadoni Eno drevce mi je zraslo.
Nato se partece postrojijo na odru, parterji pa zagrabijo za glavno vrvico. Ko je vse pripravljeno, na županov znak silovito potegnejo in maj presunljivo trešči ob tla. Otroci se zaženejo v češnjo in planejo po pomarančah, limonah, kolačih in zastavicah. Pihalni orkester odigra še poslednjo koračnico in mrak se povezne nad Gorico, ki drhti v poslednjih krikih razposajenega veselja »od majence«.
Vir:
https://www.majenca.com/zgodovina/
https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/majenca-je-dolina-in-dolina-je-majenca
