Za kolesarjenje sta namreč najbolj primerna pomlad in jesen, ko je Slovenska Istra manj obiskana s strani turistov. V višku poletne sezone 2011 (junij, julij, avgust) so v vseh treh obalnih občinah turisti ustvarili 1.078.418 nočitev. V mesecih, ki so za kolesarjenje bolj primerni (april, maj, september), pa so ti ustvarili 518.948 nočitev, kar je manj kot polovica ustvarjenih nočitev v poletni sezoni (SURS, 2012c).
Kolesarjenje v Slovenski Istri se je razvilo šele v zadnjih letih. To dejstvo lahko pripišemo prepričanju ljudi, ki so pred leti menili, da teren in cestna infrastruktura v Slovenski Istri nista primerna za uporabo kolesa. Tako kolo na tem območju že po tradiciji ni bilo pomembno prevozno sredstvo. To se je seveda zadnja leta spremenilo in kolesarjenje je v velikem porastu. K temu je pripomogla tudi boljša organiziranost predvsem v okviru društev (Jurinčič, 2006).
Slovenska Istra ponuja tudi znamenito kulturno in zgodovinsko pomembno nekdanjo ozkotirno železniško progo Parenzano - Porečanko, ki je zaradi svoje trase primerna za družine in izletniško kolesarjenje, kot tudi za zahtevnejše kolesarje. Jurinčič (2006)
svoji študiji, ki se nanaša na Parenzano - Porečanko (v Sloveniji in Hrvaški), predvideva, da bo leta 2013 Parenzano - Porečanko uporabljalo 10% vseh turistov in 10% vseh prebivalcev. Predvideva še, da bo s strani prebivalcev in turistov obiskana 400 tisoč krat. Iztržek od vseh storitev na »obisk« uporabnika predvideva, da bo 5 evrov, kar na letni ravni znaša dva milijona evrov.
Za kolesarski turizem je pomembna nastanitvena in cestna infrastruktura. Zaradi različnih segmentov turistov in povpraševanja postajajo nastanitveni obrati vedno bolj specializirani. Poznamo na primer poslovne, družinske, zdraviliške, pohodniške pa tudi kolesarske hotele. Primerna nastanitev v obliki kolesarskih hotelov bi kolesarskim turistom ponujala specializirano ponudbo in se s tem razlikovala od tipične ponudbe hotelov v Slovenski Istri.
Za kolesarje je poleg urejene cestne infrastrukture zelo pomemben dejavnik tudi namestitvena infrastruktura v obliki kolesarskih hotelov. Te bi v Slovenski Istri (teoretično) lahko umestili skorajda kamorkoli. To območje je sicer razmeroma majhno, obsega 340 kvadratnih kilometrov (10 odstotkov celotnega istrskega polotoka), a kljub temu zelo raznoliko. Prehaja od nizkega in rahlo razgibanega sveta ob obali v vedno višji gričevnat svet proti jugu in jugovzhodu (Brezovec et al., 2007). Vsak kolesar tako lahko najde kaj zase. Ljubitelji narave in mirnega okolja se zagotovo radi odpravijo na istrsko podeželje, kjer pa razen manjših zasebnih namestitev ni mogoče najti drugega, kaj šele specializirane kolesarske nastanitve.
Kolesarstvo je tesno povezano s trajnostnim razvojem turizma, konceptom, ki se zaradi negativnih učinkov množičnega turizma v svetu vse bolj uveljavlja. Trajnostni turizem, ki je tudi temeljna razvojna usmeritev evropskega turizma, med drugim namreč spodbuja skrb za okolje in ohranjanje družbeno kulturne avtentičnosti lokalne destinacije (Mihalič, 2006). S kolesarskim turizmom te težnje lahko uresničimo, zato menimo, da ga je v Slovenski Istri potrebno razvijati ob ustrezni cestni in namestitveni infrastrukturi.
Za razvoj kolesarskega turizma v Slovenski Istri je temu prilagojena infrastruktura zelo pomembna.
Vir:
Smokovič Nastja. Analiza potenciala kolesarskih hotelov v Slovenski Istri, Zaključna projektna naloga, Fakluteta za turistične študije – Turistica, Portorož, junij 2012.
https://map.portoroz.si/
