Tako lažje razumemo pravico naših Italijanov do svojega jezika in kulture in da smo bolj strpni. Italijani v Istri pa bi morali priznati napake svojih prednikov, a žal ni vedno tako.

Ko spregovorimo o dvojezičnosti v obalnih mestih (bilinguizmo), večina pomisli na pravico italijanske manjšine do uporabe svojega jezika. Slišati je kot parodija, ker imamo to pravico zagotovljeno šele po zmagi v 2. svetovni vojni, ko Italijani v teh krajih niso več imeli neomejeno oblast. Pred tem so se naši predniki v teh krajih stoletja borili za to pravico, a brez uspeha in prav Benečani in Italijani so nam jo odrekali.

Italijani v Istri niso nikoli bili večinsko prebivalstvo, a so s svojo civilno in cerkveno ekonomsko močjo uveljavljali premoč, tlačili in izkoriščali druge narodnosti.

Habsburška monarhija je z vzpostavitvijo parlamenta na Dunaju leta 1867 sprejela ustavo, ki je narodom dala pravico do uveljavitve lastne narodnosti in jezika ter uveljavitev enakopravnosti vseh deželnih jezikov v šolah, uradih in javnem življenju. Italijanski nacionalisti v Kopru so se enakopravnosti rabe jezika upirali, saj so leta 1910 na prvi Istrski razstavi – sejmu dovolili izključno uporabo Italijanskega jezika. Slovenci so zato sejem bojkotirali.

V Istrskem deželnem zboru so 28. 1. 1898 sprejeli odločbo, ki je za jezik razprav deželnega zbora določila samo italijanščino. Na sklep se je takoj odzvala vlada ter z odlokom izničila sklep deželnega zbora, zaradi česar so se slovenski in hrvaški poslanci vrnili v zbornico.

Kot smo že pisali, so Italijani zahtevali napise krajev ob progi Porečanke in postajah samo v italijanščini, a zahtevo so Avstro-Ogrske oblasti zavrnile.

Koprska mestna oblast je poslala na Dunaj pritožbo s katero je zahtevala, da je na postaji Porečanke v Škocjanu samo italijanski napis (San Canziano ali Lazzaretto), a je bila pritožba zavrnjena. Kot vidimo Slovenci niso bili ovirani pri izvajanju svojih pravic, samo v času Fašizma, kot se večinoma piše v medijih, temveč 500 let pod beneško okupacijo in tudi kasneje do naše zmage v 2. svetovni vojni.

Telegram poslanca Rizzija koprskim oblastem o iskanju alternative rešitve s katero bi se izognili dvojezičnemu napisu na koprskem postajališču leta 1901.

Koprske mestne oblasti so leta 1902 razpravljale kako reagirati na dopise v slovenščini. Dogovorili so se, da jih bodo zavračali, ker naj bi bili “incomprensibili”.

Protestno pismo občine Koper ministru Wittku zaradi postavitve dvojezičnega napisa leta 1902.

Izrez iz članka iz Slovenskega Jadrana kjer so poročali o najdbi dokumentov v Slovenskem jeziku v sodnem arhivu mesta Koper. Med dokumenti je tudi “Regula” pravilnik cerkvene bratovščine iz leta 1635, nadalje več testamentov, sklepov in drugih dokumentov iz leta 1809. Vse v slovenskem jeziku.

Izrez iz članka iz Slovenskega Jadrana

Povzeto po Stanko Ivančič 15.01.2024
Vir: https://kuopranbot.si/pravica-uporabe-svojega-jezika/