Zadnje ime je najverjetneje izhajalo iz dejavnosti, saj je mogoče le po ustnih virih povezati omenjeno palačo kot vadbeno dvorano za sabljanje.
Palača v Kreljevi ulici združuje pet različnih objektov, med katerimi imata stavbi, ki tvorita zahodno in vzhodno krilo starejše srednjeveške zasnove. Obe krili sta bili med seboj povezani v zanimivo nedokončano baročno palačo, ki ima vse bistvene značilnosti najkvalitetnejše meščanske arhitekture.
V osrednjem delu palače, v pritličju je to vhodna veža, nad njo pa glavna dvorana, kot osrednji prostor “piana nobile”, dopolnjuje mezanin z galerijskim obhodom, tako da se prostor zaključi z ostrešjem. Vhodno vežo in glavno dvorano povezuje reprezentančno kamnito dvoramno stopnišče z leseno balustradno ograjo.
Arhitekturno oblikovanje velikega stopnišča je poudarjeno s poslikavo ostenja in posnema značilno »paladiansko« iluzionistično maniro: doslikan je arhitekturni okvir loggie, pogled se odpira v krajino in s figuralnimi upodobitvami. Pogled na krajino, ki bi lahko bila tudi dejanska okolica nekdanjega otoka, ki jo gledamo skozi naslikano stebriščno arhitekturo z dvojno ločno odprtino, prikazuje v več planih modno oblečene moške in ženske figure, ki se naslanjajo na prav tako naslikano balustradno ograjo. Visoka kvaliteta risbe, topel beneški kolorit in bogata oblačila kot tudi najdeni ostanki pozlate na stenski sliki pričajo, da je bilo delo narejeno za najvišji družbeni sloj. Jasno je, da sta umestitev stopnišča in iluzionistična stenska poslikava sočasni. Dvorana se na dvoriščno stran palače odpira z dvema velikima oknoma in vrati na balkon, ki sloni na opečnatih stebrih in zavzema celotno širino dvorane.
Nedvomno predstavlja današnja palača v Kreljevi ulici izjemno arhitekturo, žal njena vrtna komponenta ni več ohranjena, pa vendar stavba priča o stanovanjski kulturi višjega beneškega meščanskega sloja 17. in 18. stoletja.
Dvoriščna veduta palače Gravisi Tiepolo
V pritličju je ohranjena stenska poslikava z monumentalno upodobitvijo Marije z detetom na prestolu med dvema svetniškima figurama. Poslikava je bila precej poškodovana in slabo ohranjena, vendar je možno, glede na naslikane arhitekturne elemente in formalno oblikovanje figur, oceniti, da gre za zrelo italijansko, morda beneško delo zgodnjega 16. stoletja. Temu pritrjuje tudi ikonografija prizora, saj gre za motiv sacra conversazione, svetega pogovora, ki ga je razvila beneška renesansa.
Freska, Marija na prestolu
Izjemen ambient palače v popolnosti zaključuje kvalitetno stavbno pohištvo, ki je zahtevalo ogromno konservatorsko restavratorskih intervencij ter mojstrskih dopolnitev. Glavno baročno dvoramno stopnišče, ki vodi iz kleti v piano nobile obdaja čudovita balustrada, ki odpira pogled na leseno galerijo. Leseni stropovi z umetelno poslikanimi letvicami so s konservatorsko-restavratorskimi posegi, ki so prav tako trajali z nekaj prekinitvami več let, dobili žlahten izgled.
Trenutno so poslikave v celoti konservirane in zaščitene, v prihodnosti pa se na poslikavah predvideva nadaljevanje konservatorsko-restavratorskih posegov, ki bodo pripeljali in zaokrožili notranjost palače do (želenega) izgleda, ki bo prikazal duh takratnega časa. Delovna skupina za estetsko prezentacijo in varovanje stenskih poslikav bo na podlagi ohranjenosti in trenutnega stanja poslikav podala smernice za končno estetsko prezentacijo.
Lesen strop s poslikanimi letvicami
Več pa na tej povezavi.
Danes uporablja palačo znanstveno razvojno središče Koper ZRS za knjižnico, nekaj svojih institutov in kot prireditveni prostor. Je že res, danes se ne borimo več z mečem ampak s svinčnikom.
Vir: https://www.zvkds.si/primeri-dobrih-praks/prenova-koprske-palace-gravisi-tiepolo/
