Problemsko področje: Prostorska politika in OPN

V mestni občini Koper je neurejenih več kot 10.000 parcel. Pasivno odzivanje občinskega urada za prostorski razvoj in nepremičnine je simptomatično za pomanjkanje vsakršne perspektive urejanja prostora in lastniških odnosov.

Takšna pišmeuhovska politika je kulminirala v pripravah občinskega prostorskega načrta iz foteljev, brez upoštevanja interesov prebivalcev, kar se je pač končalo s prekinitvijo opravil. Face lifting javne predstavitve in delavnice so služile formalnemu zadoščanju javnega interesa v pripravi OPN.

Občinska administracija si še vedno ni na jasnem, da je v službi prebivalstva in se redno poslužuje avtonomnih odločitev, ki potem povzročajo nastanek civilnih iniciativ, za sabo pušča gore nedokončanih prostorskih projektov, bodisi da gre za OPPN-je, programe razvoja, zemljiškoknjižno urejanje ali neizplačila odškodnin prebivalcem. Zamude se štejejo v nekaj desetletjih. Sprenevedava taktika administracije dovoljuje le majhne posameznike, ki proti lokalni oblasti ne premorejo nikakršne moči in uspeha. K temu je treba dodati, da na občinskih uradih leži na tisoče neodgovorjenih vlog občanov. V kovidnem obdobju in po njem je postalo povsem običajno, da se administracija več niti ne trudi odzivati. Voljene strukture se čutijo nemočne, kar je seveda najlažja oblika podpiranja obstoječega stanja, brez ambicij po razvojnem preboju. Bi jih bilo potrebno zamenjati, občinske seveda.

Občani smo oddali 4.500 predlogov, od tega 2.009 pripomb. Med vsemi pripombami smo oddali kar 183 pripomb na strateški del. To potrjuje, da nas skrbi, kako bo naš prostor uporabljen, kako bomo tukaj živeli in kako se bomo soočali z izzivi prihodnosti, ki nas bodo pahnili v reševanje povsem novih problemov in bodo močno spremenili naš način življenja.

Ne gre zgolj za Občinski prostorski načrt, ki bi naj prinesel občutek, da pa občina ima neko politiko urejanja prostora, ampak še za shizofrene prostorske misli, kjer se mestno jedro, namenjeno zgostitvi prebivalstva polni s parki, koprske bonifike ne vidijo, bi pa pozidali najboljšo kmetijsko zemljišče v Bertokih in Pradah, vasicam v zaledju odvzeli zazidalne površine in razvojne priložnosti, vaška jedra pa obsodili na propad zaradi nerazumnih pričakovanj in nič prizadevanj s strani lokalne samouprave. Skratka poden. Areal Kopra je po velikosti približno enak tretjini Tržaškega, samo da tam biva 200.000 prebivalcev v mestnem območju Kopra pa 25.000! Ob takšnem razsipavanju z zemljišči bi Koper potreboval desetkrat večje območje od dosedanjega za svoj razvoj, da bi dosegel Trst po številu prebivalcev. Zgostitev Trsta je danes trikrat večja, kot Koprska.

Koprska bonifika ne deluje kot dejavnik konkurenčne prednosti mesta v primerjavi z omejenimi prostorskimi pogoji večine mediteranskih mest. Z njo se razsipno gospodari predvsem v smeri trgovskih centrov.

Koncept
Sprejeti policentrični razvoj v sami občini Koper. Krepiti zgostitev na dosedanjih mestnih površinah in krepiti samostojna satelitska mesta Škofije, Gračišče, Bertoki, Sveti Anton, Marezige in Šmarje do ravni popolne družbene in socialne infrastrukture, ki v ničemer ne odstopa od kakovosti in osnovnih storitev v mestnem jedru Kopra. Slednje vključuje tudi zaposlitvene priložnosti blizu novih policentričnih jeder. S tem se krepi Koprsko somestje na Slovenski Istri primeren način ob hkratnem spoštovanju in izkoriščanju naravnih in kulturnih danosti. Menimo, da zaradi tega občinskim odločevalcem, predvsem pa izrojeni administraciji, ne bi padel nos.

S spoštovanjem do tradicije, kar hkrati pomeni podpiranje edinstvene konkurenčne prednosti istrskega podeželja v mednarodnem okolju, presoditi razvoj vsakega zaselka od stotih na podlagi danosti, kulturno varstvenih izhodišč in potenciala človeških dejavnikov. Upoštevati pomen poselitve obmejnih področij. Sprostiti ter podpreti lokalne sposobnosti, kar se kaže tudi v njihovem vključevanju v bodoči OPN na ravni vasi in krajevnih skupnostih, ki imajo voljene predstavnike oblasti. Načrtno razvijati centre istrskega podeželja kot sta Gračišče in Krkavče z vsemi infrastrukturnimi zmogljivostmi na ravni satelitskih mest občine Koper.

Upoštevati načela vzdrževanja in razvoja kulturne dediščine. Pri tem občina vlaga vidne napore v smeri zagotavljanja kulturne identitete. Niso naselja v občini Koper kriva za njihovo neprimerno obravnavo. Politiki iz Kopra so obljubljali nebesa podeželju, če se strinja z enotno občino. Pa je prišel čas, da se izkažejo, politiki seveda. In temu primerno umerijo NRP.

Zasebna lastnina je ustavno zaščitena kategorija in ni moč posegati vanjo, razen v primerih prevlade javnega interesa, ki pa mora biti konkreten po namenu za vsako zemljišče. Splošno krčenje zazidalnih površin v istrskih vaseh ne sodi v to kategorijo javnega interesa in Občinski prostorski načrt sploh ni dokument takšne teže, da bi bil nad ustavo Republike Slovenije. Če želi občinska uprava doseči spremembe zazidalnosti obstoječih zemljišč, mora
• Dobiti soglasje lastnika ali lastnikov za spremembo namembnosti zemljišč
• Izplačati povzročeno škodo kot razliko med trenutno in novo namembnostjo vsakokratnega zazidalnega zemljišča.

Predlogi rešitev
• V postopku sprejemanja OPN opolnomočiti krajevne skupnosti in prek njih vsako naselbino. S tem nadgraditi formalno analizo LUZ-a. Tehnika vsebuje delavnice na ravni naselja in vsakokratnega sveta krajevne skupnosti ter sestanka s pristojnim uradom MOK. Povratne informacije v postopku so obvezne.
• Uskladiti razvojno vizijo MOK z razvojno vizijo posamične KS, skladno s paradigmo policentričnega razvoja občine;
• Odgovoriti na vseh 2000 + pripomb znotraj obstoječega postopka sprejemanja OPN, zaradi verodostojnosti administracije, ki si je to zamislila. Gre skupaj z zamislijo, da se vloge občanov rešujejo sproti.
• Spremeniti strateška izhodišča Občinskega prostorskega načrta, sprejetega leta 2018 v dobro lokalnim razmeram in ponovno odpreti javno razpravo o njih.
• Zastaviti lokalne podjetniške ali obrtne centre, ki omogočajo razvoj podjetništva in zaposlitvene priložnosti tudi izven mesta Koper. Že podani predlogi za Gračišče, Sočergo in podobno.
• Upoštevati vse predloge za sanacijo starih vaških jeder s področja kulturne dediščine.
• Aktivna politika lastništva. Spodbujati solastnike za prevzem odgovornosti za parcele ali pa prevzeti pobudo s strani občine
• Aktivna politika naseljevanja zapuščenih ali napol zapuščenih vasi ali zaselkov prek zagotavljanja komunalne infrastrukture in razčiščevanja lastniških razmerij. Tudi z materialnimi spodbudami
• Podpreti bodoči Zakon o davku na nepremičnine
• Ustanoviti medresorsko delovno skupino, »task force«, ki bo pospeševala čiščenje lastniških razmerij na parcelah, kjer je solastnik tudi občina Koper po načelu opt in (pri 50% deležu ali več občinskega deleža) ali opt out.
• Izvesti sanacijo kamnoloma Griža po načrtu, usklajenem z lokalnimi prebivalci in s sredstvi, ki so se odvajala v času aktivnega delovanja kamnoloma ter sedaj čakajo na sanacijo kamnoloma
• Spremeniti namembnost objekta na mejnem prehodu Sočerga v turistične namene.
• Zastaviti gradnjo javnih stanovanj v vseh satelitskih mestih Kopra in obeh podeželskih centrih in jih predvideti v urbanističnih zasnovah naselij. Z neprofitnimi stanovanji popolnoma pokriti potrebe mladih družin srednjeročno. Z ukrepi občinske politike omejiti turistifikacijo starega mestnega jedra in spodbujati prenovo obstoječih objektov na podeželju v turistične namene.
• Razvojno in proaktivno za naslednjih 10 – 15 let zastaviti opremljanje prostora s komunalno infrastrukturo, predvsem optične povezave, odvajanje odplak in cestno infrastrukturo.
• Razviti novo turistično mesto na podeželju kot priložnost za investicije in razvojni zamah na podeželju
• Za vse kraje, ki so v OPN opredeljeni kot pomembna lokalna središča, naj se najprej izdela urbanistične zasnove in šele na njihovi podlagi načrtuje OPN; Urbanistične zasnove potrebujejo vsa naselja v občini Koper
• MOK naj predstavi vizijo družbeno-ekonomskega razvoja občine ter elaborat ekonomike za območja prostorskih ureditev;
• Posebna pozornost vodnim virom v občini. Preučiti katere od 200 vodnih virov spraviti v ponovno eksploatacijo in v ta namen dodelati plast oskrbe z vodo v okviru predloga OPN
• Ažurirati vse odprte OPPNje, izvesti zemljiško knjižne ureditve na javnih površinah in izplačati nadomestila lastnikom za odvzeta zemljišča