Na tej podlagi občinska administracija in voljeni organi ne znajo narediti koraka naprej niti jih ne zanima. Bogata industrijska dediščina Kopra je na meji popolnega razvrednotenja, čeprav so povojni odločevalci vse do danes utrjevali ravno to podobo mesta in občine.
Tudi tretja generacija Koprčanov še vedno ne zna brati svojega mesta. Istrani povezujejo siromaštvo s kamnom, kot njegovim simbolom. Odnos do kulturne dediščine ni vezivo lokalne skupnosti, pač pa priložnost za razvrednotenje zaradi kratkoročnih materialnih interesov in malomeščanskih standardov. Desetletja že ni koherentne politike do kulturne dediščine razen občasnih parol brez njihovega udejanjanja. Občinska administracija zastavlja neuresničljive cilje, kot je npr. obnova vaških jeder brez da bi razumela težave na tej poti. Turistifikacija zlagoma uničuje staro mestno jedro Kopra in ga oddaljuje od njegovih prebivalcev. Staro mestno jedro ima preveč ran, da bi se lahko predstavilo kot edinstvena turistična destinacija, ki bi v mnogočem objektivno prekašala precej bolj znani Piran. Naložbe v obnovo mestnih palač so zastale, mesto in podeželje imata težave z določanjem uspešne namembnosti kulturnih spomenikov in občina vseskozi ostaja brez skladne politike do kulturne dediščine mesta in podeželja. Občina je neuspešna pri pridobivanju nepovratnih sredstev za obnovo kulturne dediščine prek nacionalnih in mednarodnih razpisov.
Koncept
Istrska kulturna krajina skupaj z starim mestom Koper je edinstvena konkurenčna prednost Slovenske Istre – tudi celotne Istre - in Koprske občine. Njeno ohranjanje in obnova prinaša blagostanje prebivalcem, kar je mogoče videti žal predvsem na primerih dobre prakse v tujini. Kulturna dediščina nam daje identiteto napram globalizmu sodobnega sveta. Prebivalce želimo navdušiti, da bodo s ponosom in zavestno uporabljali bivališča s tradicijo, ki tudi v intimnem svetu bogatijo bivanjsko izkušnjo.
Dobra vodila so prizadevanja Zavoda za varstvo kulturne dediščine in drugih organizacij, pa tudi vodila za ohranjanje izvirne arhitekture v okviru Osnutka občinskega prostorskega načrta. Vsi bi morali razumeti pomen kulturne dediščine in ga posvojiti v svojih bivanjskih rešitvah.
Dati pozornost muzejskim prezentacijam vključno s prezentacijami in situ in jih vključiti v ponudbo občine. Razvijati dinamične in sodobne pristope k prezentacijam dediščine in muzejskih zbirk. Tehnike gradnje suhega zida in druge stare obrti načrtno podpiramo tudi na ravni lokalne skupnosti.
Če v rešitvah omenjamo občino Piran kot zgled, je to namenoma. Namesto, da bi si odločevalci prizadevali imeti enake plaže in razvijali neekonomičen enodnevni turizem »noge v vodi«, bi si lahko vzeli za zgled, kako občina Piran skrbi za svojo kulturno dediščino in jo donosno pozicionira v celostni ponudbi.
Predlogi rešitev
• Izkoristiti razpis MKGP za obnovo suhozidov na kmetijskih površinah od leta 2023 dalje
• Prezentirati edinstvene kulturnozgodovinske lokacije, kot so Kubejska trdnjava, trdnjava starci, gradišče Gradec nad Sočergo, jim določiti upravitelja, poslanstvo in trajno eksploatacije predvsem v turistične in izobraževalne namene.
• Sanirati palače in samostane kot so npr. palača Bassegio, De Belli, De Bello, Servitski samostan in jim dodeliti produktivno namembnost.
• Prepovedati rušenje starih objektov zaradi njihovega nevzdržnega stanja, pač pa zavezati lastnike k vzdrževanju ali prodaji, bodisi občini ali tretjim osebam ob zagroženih kaznih. Kaznovati lastnike, ki nepremičnine izpostavljajo propadanju in še pred ukrepom porušitve sprožiti postopek odvzema nepremičnine po najnižjih mogočih cenah te njihovo prodajo na dražbi ob jasnih zavezah novih lastnikov.
• Zastaviti napore za vpis mestnega središča Kopra v Unescov spisek svetovne kulturne dediščine, tudi za ceno rekonstrukcije neprimerne novogradnje Eda Mihevca v mestnem središču.
• S trajnejšo PR kampanjo v lokalnih in nacionalnih sredstvih javnega obveščanja vplivati na odnos prebivalcev do kamnitih struktur, kulturne krajine in mestnega jedra Kopra.
• Z javnimi razpisi spodbujati obnovo enot kulturne dediščine v mestu in na podeželju
• Sprejeti niz ukrepov za sanacijo vaških jeder na podeželju:
o Zaradi neplačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v zadnjih 5 letih se nepremičnina proda na dražbi in tako poravna dolg iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Predlog je že bil posredovan županu.
o Pri vseh stavbnih zemljiščih, kjer so zadnji vnosi v zemljiško knjigo stari več kot 50 let in je iz poizvedb razvidno, da je lastnik mrtev, občina po uradni dolžnosti naroči pravno pomoč pri prenosu/dedovanju lastništva in storitev zaračuna aktualnim končnim lastnikom.
o Stavbe, ki ogrožajo varnost v naselju se po pozivu inšpektorata lastnikom, da odpravijo nevarnost, sanirajo ali porušijo v breme lastnikov stavb- če lastnik stroškov ne plača, naj se proda na javni dražbi. Velja za stavbe/ruševine, v katerih ne biva nihče.
o Razširi se obveza lastnikov stavb v mestnem jedru, da morajo skrbeti za primeren videz nepremičnine tudi v vaseh in zaselkih v občini Koper. V nasprotnem primeru so oglobljeni – najmanj enkrat letno.
o Aktivna politika odkupovanja lastniških deležev na parcelah, kjer ima občina že svoj delež, medtem ko se povsem lastniške zazidalne parcele prepusti trgu. Ko delež občine v takšnih primerih preseže 50%, ga občina ponudi najprej ostalim lastnikom, nato na dražbi, najprej državljanom s stalnim bivališčem v občini.
o Pogoji letnega javnega razpisa občine za obnovo pročelij stavb se razširijo tudi na stavbne enote, ki niso predmet zaščite lokalnega ali državnega pomena, pač pa se nahajajo v naseljih, ki se kulturno dediščinsko varujejo kot celota. Hkrati se poveča višina sredstev razpisa.
o Občina se naj aktivno vključi v nacionalne in mednarodne projekte z namenom pridobivanja nevračljivih in vračljivih sredstev pod ugodnejšimi pogoji za sanacijo stavbnega tkiva v občini in letno poroča o rezultatih prizadevanj.
o Nepremičnine v lasti občine predvsem na podeželju slednja aktivira, če ne drugače za namene turističnega oddajanja v najem, bodisi prek lastnega specializiranega servisa ali izbranega najemnika.
o Redna poročila Urada za prostorski razvoj in nepremičnine, kaj so uspeli narediti po zgornjih točkah v polletnih razmikih.
• Zastaviti ohranjanje industrijske dediščine skozi njeno prezentacijo, najprej muzej Tomosa
• Ponuditi muzejske zbirke in zbirke in situ v turistično ponudbo, podobno kot v občini Piran.
• Razviti multimedijski center za zgodovinski prikaz mesta Koper, podobno kot v občini Piran.
• Zastaviti vodila urejenosti zunanjosti bivalne hiše v mestu in na podeželju skozi občinski akt.
• Izdelati program aktivnosti za preprečevanje turistifikacije mestnega jedra, da ne doživimo podobne usode kot Piran.
• Ohraniti javne službe in administracijo v starem mestnem jedru in skupaj s prometno politiko poskrbeti za pretok prebivalcev in obiskovalcev v peš conah.
• Vzpostaviti nakupovalno središče starega mestnega jedra, po vzoru evropskih mest.
Vinko Zupančič
