Končni cilj je zapolniti vrzeli, odstraniti ozka grla in tehnične ovire ter okrepiti socialno, ekonomsko in teritorialno kohezijo v EU.

TEN-T ima dvoplastno zgradbo: celovito omrežje, ki zagotavlja povezljivost za vse regije EU, in jedrno omrežje, sestavljeno iz tistih elementov celovitega omrežja, ki so strateško najpomembnejši za EU. Jedrno omrežje, ki je sestavljeno iz devetih koridorjev, bi moralo biti dokončano do leta 2030, celovito omrežje pa do leta 2050.

TEN T Sloveniji
Jedrno omrežje sestavljajo tisti deli celovitega omrežja, ki so strateško najpomembnejši za doseganje ciljev politike vseevropskega prometnega omrežja. Po koridorjih jedrnega omrežja potekajo najpomembnejši prometni tokovi na dolge razdalje, namenjeni pa so zlasti izboljšanju čezmejnih povezav v Uniji. Koridorji jedrnega omrežja so multimodalni. Prečkajo vsaj dve meji in, če je mogoče, vključujejo vsaj tri načine prevoza, po potrebi tudi pomorske avtoceste. Jedrno omrežje vsebuje 9 koridorjev, od katerih dva potekata skozi Slovenijo (Sredozemski koridor in koridor Baltik–Jadran).

Železniški koridorji v Sloveniji

Geostrateška pozicija Slovenija je njena konkurenčna prednost, ena redkih. Seveda pa se konkurenčne prednosti vzdržujejo in gradijo, drugače lahko zamrejo. Opazujemo gradnjo drugega tira, obsežna gradbena dela na železniškem omrežju za nosilnost 20 t in vlakovne kompozicije 750 metrov, nadalje posodabljanja v luki Koper, širjenje logističnih centrov, krepitev logistične panoge. Morda se bodo kdaj vrnili prometni tokovi tudi na južno pot Salzburg – Ljubljana – Zagreb – Beograd, ki je bila prometna arterija nekdanje Jugoslavije (Alpsko zahodni balkanski koridor). Potrebovali bi še premišljeno nacionalno politiko logističnih centrov v notranjosti države in dolgoročni program razvoja železniškega in cestnega omrežja. In seveda večjo povezljivost letališč.

Obremenitve prog 1992Legenda: (60) - odstotek izkoriščenosti, 80 – število vlakov na dan

Gremo se scenarijsko tehniko. Pri stopnji rasti prometa 5 odstotkov na leto bi luka Koper v desetih letih dosegla 37 milijonov ton prometa od tega 2,0 milijona kontejnerjev. Ob 60 odstotni rabi železnice za prevoz blaga, bi morala slednja samo za potrebe luke Koper prepeljati 22 milijonov ton blaga. Današnja obremenitev železnice Sežana - Ljubljana je okoli 16 milijonov ton in se že sooča s preobremenjenostjo. Pri obeh železniških povezavah z Avstrijo ima Slovenija samo enotirno progo, enako z Madžarsko. In ceste so polne tovornjakov. Dolgoročno lahko luka Koper naraste na 50 milijonov ton prometa in kakšne tri milijone kontejnerjev…. . Današnji drugi tir Koper – Sežana je kaplja v morje.

Prepeljani tovor (modri krogi) leta 2015

Vprašanje je koliko tovora bo železnica sploh lahko peljala po tirih.

Železniški blagovni prevoz

Nič pa še nismo spregovorili o namerah sosedov, da speljejo prometne tokove k sebi.