Obdana je s taborskim obzidjem iz 16. stoletja, s kakršnim so utrjevali vaške cerkve pred turškimi vpadi. Tako cerkev kot obzidje sta zgrajena na živi skali, posledično nimata globokih temeljev, prav tako pa cerkev nikoli ni bila ometana, zato lahko razločno vidimo strukturo. Uvrščena je na seznam svetovne kulturne dediščine.
Arhitektura slovenskih protiturških taborov
Beseda tabor ima v Slovarju slovenskega knjižnega jezika več pomenov. Za arheologe in zgodovinarje je pomembna predvsem definicija, ki pravi: »Tabor je utrdba za obrambo kmečkega prebivalstva pred Turki od srede 15. do konca 16. stoletja, navadno ob cerkvi na vzpetini« (FRAN 2021). Na takšne kmečke utrdbe, ki so jih v času hude stiske gradili slovenski kmetje, nas opominjajo številni kraji po Sloveniji, mdr. Tabor pri Novi Gorici, Tabor pri Sežani, občina Tabor z istoimenskim naseljem v Celjski kotlini, Šilentabor pri Pivki, mestna četrt v Mariboru in Ljubljani, grad Tabor pri Laškem idr. Prav tako so se okoli nekaterih cerkva ohranili ostanki taborskega obzidja, ki nam pripovedujejo zgodovino tistega časa.
Arheološko najdišče Šilentabor pri Pivk
Da bi bolj razumeli vlogo taborov moramo prvo napisati nekaj o samih turških vpadih, kateri so pestili ta del Evrope med letom 1400 in drugo polovico 16. stoletja. Intenzivnost vpadov je bila najmočnejša v obdobju 1469-1483, z namenom deželo povsem izčrpati in jo nato osvojiti. Turki so na ozemlje nasprotnika pošiljali akindžije oziroma pripadnike lahkega konjeniškega odreda, in sicer za potrebe ustrahovanja prebivalstva, ropanja, morije, požiganja domov in odpeljevanja ljudi v suženjstvo.
Rekonstrukcija tabora v Krtini pri Domžalah
V primeru, da bi osvojili slovenske dežele, bi jim to omogočilo osvajalne pohode na Dunaj in Benetke ter s tem širjenje Otomanskega imperija. Na srečo jim to ni uspelo, za kar se lahko zahvalimo predvsem dobri obrambi in organizaciji obveščanja – razvoj turške protiobveščevalne službe, utrjevanje gradov in mest (nekateri kraji dobijo mestne pravice) in grajenje taborov. Kasnejši vpadi (v 16. stoletju) niso bili več tako obsežni in siloviti kot tisti v 15. stoletju. Če smo stoletje poprej bili priča vpadom globoko v notranjost današnje Slovenije (največjo opustošenost utrpijo pokrajine Kras, Notranjska, Dolenjska, Bela krajina in delno Štajerska), pa v 16. stoletju le ti zajamejo zgolj njene obrobne predele. Slovenski kmet ni trpel samo zaradi turških vpadov, ampak ga v tem času prizadenejo tudi gospodarska kriza, prepovedi kmečkega trgovanja, naravne katastrofe (invazija kobilic, suša, potres) ter epidemije bolezni.
Rekonstrukcija taborskega kompleksa Djekše na Koroškem, ki je najbolje ohranjen taborski kompleks
Poznamo več oblik taborov, ki so nastali po letu 1471 in predstavljajo glavni tip kmečke obrambe – zidane ali naravne kmečke trdnjave, samostojne zgradbe z enim ali več stolpi, cerkveni tabori (obdani z zidovi, stolpi ali palisadami) in jame. »Palisada je pregrada, ograja iz pokončno postavljenih priostrenih brun, kolov, navadno za obrambo« (FRAN 2021). Nekje do konca 15. stoletja se oblikuje sistematično razporejena mreža 350 do 400 taborov različnih oblik, mdr. enostavna in zapletena obzidja, tabori s stolpi in dvižnimi mostovi, prave vojaške utrdbe ter preprosto utrjene jame. Skupaj s kurjenjem kresov (grmada) na izpostavljenih in vidnih točkah in zvonjenjem zvonov (medsebojno obveščanje o nevarnosti) predstavlja edino učinkovito obrambo pred roparskimi vdori Turkov. Največ v celoti ohranjenih taborskih obzidij si lahko danes ogledamo na Koroškem.
Taborska cerkev Cerovo pri Grosupljem
Če omenimo še dele tabora, ki sledijo pravilom tedanje utrdbene arhitekture – utrjeni vhod, dvižni most, obrambni jarek, večnadstropno obzidje, pokriti hodnik, obrambni in opazovalni stolp, stolp namenjen zatočišču in strelne line za različne vrste orožja.
Foto: Peter Rajkai
Besedilo: Mišel Podgorski
#geoslo #arheoslo #arheosvet
Enaka objava je dostopna tudi na strani Arheologija Slovenije -> https://www.facebook.com/arheoslove.../posts/992092194831314
Prikaži manj
— v kraju Hrastovlje.
Vir: https://www.facebook.com/geoslovenija/photos/a.786373668146030/5453936618056355/
