Malo ljudi pa ve, da takšen tip stavb izvira iz rimskih časov (italska stavbarska tradicija), ko je predstavljal tipično antično podeželsko hišo, v kateri je prebival višji sloj prebivalstva. Preden si pogledamo arheološke ostanke obmorske vile v Simonovem zalivu pri Izoli, je tukaj nekaj zanimivosti o tradicionalnih rimskih vilah z območja Sredozemlja. Pri večini teh vil gre za hiše z atrijem oziroma osrednjim dvoriščem. Ker so bile zgrajene na prostoru, kjer prevladujeta mediteransko podnebje in kraško površje, se na sredi njihovih dvorišč nahajajo zbiralniki deževnice (atrium dipluvium). To je bilo (in je še danes) pomembno predvsem zaradi pridobivanja pitne vode, saj vemo, da je le te na površju krasa bistveno manj (ali nič), kot v drugih naravnih okoljih. In tega se je zavedalo tudi takratno prebivalstvo.

Če še enkrat na kratko opišemo enostavni tip rimskih vil mediteranskega prostora – osrednje dvorišče (atrij), ki ima v sredini vodni zbiralnik obdajajo stanovanjski in gospodarski objekti, del njihovega kompleksa pa je prav tako pristanišče s skladišči. Prebivalstvo se je ukvarjalo z gojenjem rib in školjk, pridelovanjem oljk, olja in vina, izdelovanjem opeke in amfor ter gojenjem živali (predvsem ovc).

Področje izkopavanj

Rimske vile lahko razdelimo glede na tloris, njihov položaj, kronologijo in tip lastništva. V prvo skupino sodijo vile z notranjim dvoriščem, z osrednjim hodnikom, peristilne vile (peristil predstavlja notranje dvorišče (obdano s stebri), okoli katerega si v zaporedju sledijo različni prostori; lahko gre za enega ali več peristilov) in portikalne vile (zaporedje prostorov vzdolž portika (pokrit prostor s stebri na eni ali treh straneh, pred glavnim vhodom v stavbo; lahko pomeni tudi preddverje)).

Po položaju ločimo urbane (vile urbanih središč), suburbane (vile v bližini mest) in rustikalne (enostavne stavbe, ki so namenjene kmetijski proizvodnji) vile. Ob morju poznamo priobalne in maritimne (obmorske) vile.

Kronološka delitev vil – vile pozne Republike, zgodnje cesarske in poznoantične vile.

Glede na lastništvo lahko izpostavimo tri tipe vil – I. tip lastnika: vojak, mali posestnik; II. tip: rimska elita ali lokalna nerimska aristokracija in III. tip: rimska aristokracija in senatorske družine.

Področje izkopavanj2
Arheološko najdišče Simonov zaliv leži pri Izoli, med rtoma Korbat in Kane. Od leta 1999 velja za dediščino z najvišjim statusom – kulturni spomenik državnega pomena. Tukaj so raziskovalci odkrili rimsko pristanišče in razkošno obmorsko vilo. Vila, katere del je danes urejen kot arheološki park, nam prikazuje blišč rimskega obdobja. Ob vhodu v park si lahko na tabli ogledamo risano rekonstrukcijo vile, ostale razlagalne table z besedilom (v štirih jezikih) in slikovnimi dodatki pa nas poučijo o arheoloških ostalinah. Ena od posebnosti parka so tudi stalno prisotni vodniki in arheologi, kateri vam bodo z veseljem odgovorili na vaša vprašanja.

Ohranjeni mozaik

Datacija izgradnje vile sega v zadnja desetletja 1. stoletja pr. n. št. Za tisti čas je bilo značilno intenzivno poseljevanje obale ter prodiranje Rimljanov proti srednjemu Podonavju in zahodnemu Balkanu. V obalnih predelih Istre so kot po dežju rasle razkošne obmorske vile, na celini pa so gradili ceste in vojaške postojanke. Izolska vila je bila takrat dosti višja, danes pa je ohranjena le v višini nekaj cm. Ogledati si je možno dele stanovanjskih poslopij in stebriščnega hodnika ter nekaj mozaikov. Med njimi najbolj izstopa črno-beli mozaik – na njem je upodobljeno stebrišče z arkadami. Rekonstrukcijo mozaika na najdišču so izdelali leta 2007.

Mozaik vile maritime

Veliko zanimivost območja predstavlja pristanišče, ki ga je z vilo povezovalo stebrišče. S površino več kot 7000 m² gre za eno izmed največjih rimskih pristanišč na zahodni obali Istre. Imelo je dobro zavarovanost pred močnejšimi vetrovi in možnost pristanka ladij z dolžino do 25 m (na njih so lahko natovorili do 1000 amfor). K pristaniškem kompleksu prav tako sodijo skladišča na območju današnjega urejenega kopališča, ki pa se niso ohranila.

Ste že obiskali arheološki park Simonov zaliv?

Besedilo: Mišel Podgorski
#arheoslo #arheosvet
Več o projektu oživljanja arheološkega parka Simonov zaliv lahko preberete tukaj - https://www.fhs.upr.si/.../institut-za.../arheoloski-park in https://www.project-as.eu/sl/