Prvo leži na vrhu hriba Lačna (452 m) in ima obseg 1270 m, vendar je komaj vidno. Od obzidja sta ohranjena le dva dela in sicer na jugovzhodu - dolg 220 m - in na severozahodu - dolg 290 m. Proti Gračišču obrnjeni del gradišča manjka, ker je tu pobočje strmo; zato pa je nekoliko bolje ohranjen tisti proti Hrastovljam. Spričo tega, da je nasip visok le 0,30 do 0,50 m, širok pa samo 2 do 4 m, domneva Marchesetti, Castellieri (1903) 68, tab. VII, 6, da gradišče ni bilo močno utrjeno. Notranjost gradišča je skalnata in brez ostalin.

Gradišče Lačna

Pol kilometra proti jugovzhodu in pribl. 30 m nižje je drugo gradišče, ki je polkrožne oblike (na zemljevidu pod Gračišče). Na prepadni zahodni strani, ki pada v dolino Gračišča, manjkajo obrambni okopi. Pobočje na nasprotni strani zapira 1260 m dolg nasip. Kot posebnost tega gradišča omenja Marchesetti, Castellieri (1903) 68 ss, tab. VII, 7, prečni nasip, dolg 180 m, visok 4 m in širok 30 do 40 m. Ker je bil dostop po grebenu razmeroma lahek, so zgradili več 2 - 3 m visokih in 15 do 30 m širokih nasipov vse do strmin na hrastoveljski strani. Vzdolž obzidja na je vsej notranji strani 10 - 15 m širok raven prostor, pokrit s črno prstjo, v kateri so dobili mnogo lončenine. 140 m stran in 30 m nižje od gradišča so ostanki 150 m dolgega in 5 - 10 m širokega nasipa, visokega pol metra, ki naj bi onemogočal dostop.

Lačna

Pri cerkvici Matere božje so pri kopanju jarkov zadeli na plitvo vkopane skeletne grobove brez pridatkov (VS 2, 1949, 166).

Viri:
http://www.gore-ljudje.net/novosti/64716/