Istrska mesta, zlasti obalna, so v 12. stoletju doživela razcvet. Obalna mesta so se postopoma preoblikovala v komune, ki so delovale kot majhne mestne državice. Že zaradi potrebe po akomodaciji administrativnih organov so morali zato graditi temu ustrezno arhitekturo. Prav tako je potrebno vzeti v obzir hiše, ki so si jih postavili premožni posamezniki in visoki cerkveni dostojanstveniki. Tako lahko profano arhitekturo glede na namembnost razdelimo v tri skupine: mestne hiše, zasebne palače in utrdbe.
Vendar moramo imeti pred očmi dejstvo, da so stavbe v različnih stanjih ohranjenostih. Nekatere so tako močno predelane, da je njihova romanska faza povsem zabrisana, ali pa so v ruševinah. Prav tako je vprašljivo, ali so elementi, ki jih prepoznavamo kot romanske, sploh na svojem prvotnem mestu ali so sekundarno vneseni. Slednje oteži identifikacijo gradbenega sloga, zato je potrebno navedene spomenike jemati s previdnostjo.
V veliko pomoč pri tem je študij arhivskega gradiva, s katerega lahko glede na čas omembe sklepamo o romanski fazi določene stavbe, kot na primer pri koprski pretorski palači, na kateri napisna plošča priča o obstoju starejše romanske mestne hiše, ki je leta 1268 doživela predelavo. Med primeri mestnih hiš lahko izpostavimo: pretorsko palačo v Kopru (1254, trenutna palača je iz sredine 15. stoletja (SAPAČ 2014)) in mestno hišo v Puli (1296, stavba je bila med stoletji večkrat predelana, navedena letnica je vzeta z napisne plošče, ki je na stavbi (ALBERI 1997.)) in Rovinju (12. stoletje (ALBERI 1997)).
Med primeri mestnih palač premožnih posameznikov lahko naštejemo le nekaj primerov, in sicer: hišo Percauz (14. stoletje, gre za pozno romansko stavbo (SAPAČ 2014)) in Patriarhov stolp (13. stoletje, nekdanje bivališče oglejskih patriarhov, stavba je bila v preteklosti znižana (SAPAČ 2014)) v Kopru ter Kanonika v Poreču (dokončana leta 1251 (ALBERI 1997)). Med zastopniki utrdb iz obdobja romanike na območju Istre izpostavljam samo tiste, ki imajo v svojem jedru še razvidno romansko fazo. To so: Grad Petrapilosa nad dolino Bračane pri zaselku Mali Mlun (v pisnih virih se omenja že v 10. stoletju, stavba je v jedru iz 11. stoletja (DAROVEC 1996)), nekdanji Levji grad, ki je varoval vhod v Koper (po letu 1297, leta 1620 temeljito predelan, kasneje porušen (SAPAČ 2014)) in Castello di Moccò/Grad Mokovo v San Dorligu della Valle presso di Breg/Dolini pri Bregu v Istri (12. stoletje, porušen leta 1511 (ALBERI 1997)).
S temi primeri se tudi zaključi nabor zastopnikov romanske arhitekture v Istri. Seznam romanskih stavb se lahko v prihodnje ob novejših arheoloških in konservatorskih posegih ter potencialni najdbi novega arhivskega gradiva razširi ali skrči.
Romanika je na podeželju odzvanjala veliko dlje, tako imamo na primer v Črnem Kalu Benkovo hišo datirano v leto 1489 in je primer fomanske gradnje na podeželju.
Vir: BLAŽ KORPNIK: Romanska arhitektura v Istri
http://artfiks.kunsthisterik.net/2020/06/26/artfiks-seminar-blaz-korpnik-romanska-arhitektura-v-istri/
