Četudi so mestni predeli navedeni že v mestnem statutu iz leta 1423, ne vemo natančno, kdaj so se oblikovali: sprva jih je bilo dvanajst, sčasoma pa se je njihovo število znižalo na enajst, skladno z mestnimi vrati, in so se ohranili vse do sredine prejšnjega stoletja.

Prav tako ne poznamo natančnejšega števila cerkvenih objektov zgrajenih skozi stoletja (v prvi vrsti cerkva, krstilnic in kapel). Domnevno jih je bilo precej več kot petdeset, kolikor je še danes razpoznavnih. Ob tem ne poznamo niti števila samostanskih objektov. Hkrati ostaja tudi domneva o poteku nekdanjega obzidja in obstoju nekaterih fortifikacijskih objektov, zlasti na mestni geološki prelomnici. Vse to pa dokazuje, da bo potrebno kulturno dediščino mesta Koper šele natančneje odkriti.

Navedene ugotovitve izhajajo tudi iz obeh publikacij, posvečenih 400-letnici mestnega načrta Giacoma Fina (Koper. Urbana geneza) in 200-letnici katastra cesarja Franca I. habsburškega (Franciscejski kataster v Istri), s katerima se zaključuje program, ki ga je Humanistično društvo Histria posvetilo tema pomembnima jubilejema v zgodovini Kopra in Istre.

Viri:
https://visitkoper.si/prireditve/razstava-kontrade-in-cerkve-v-kopru/
https://ekopercapodistria.si/novice/v-mali-lozi-gostuje-razstava-o-koprskih-kontradah-in-cerkvah/