Ulica je ime dobila po protestantskem škofu Petru Pavlu Vergeriju mlajšemu.

Precej kratka, a jedrna ulica Kopra, ki povezuje obalo z bastionom in centralni mestni Titov trg. Obnovljene palače in stavbe sijejo v vsej svoji lepoti.

Če se postavimo na začetek ulice ob Titovem trgu, nam Verdijeva ulica prinaša cvetober beneške arhitekture vseh treh glavnih arhitekturnih obdobij. Pričenjamo z gotsko ložo iz 15. stoletja, sicer obrnjeno na glavni trg, vendar sega s svojim desnim krilom tudi že na Verdijevo ulico. V njenem vogalu odkrijemo kip Marije z detetom kot pomnik hudi kugi, ki je v mestu razsajala v 16. stoletju.

Niz strnjeno nadaljujejo renesančne zgradbe: renesančna meščanska hiša Bratti (na št. 2), Hiša Manzioli na Verdijevi 4 (v notranjosti predelana), pa (dvonadstropna renesančna hiša na Verdijevi 6 iz 16. stoletja s triosno glavno fasado in kamnitim stopniščem). To desno stran ulice zapira baročna palača Madonizza, danes sedež Mestne občine Koper. Desna stran ulice se nadaljuje v lično urejen Vergerijev trg.

Na levi strani ulice pa prevladujejo baročne palače in hiše. Začenja se s palačo Pizzarello-Palma z bogato tradicijo lekarništva iz srednjega veka, ki jo nadaljuje lekarna v pritličju.

V nadaljevanju niza najdemo poslopje mestnega gledališča, ki je po ponesrečeni obnovi notranjosti pristalo na povprečnem kinodvoranskem izgledu. Sledijo pa lepe baročne hiše: hiša Fini poznobaročna dvonadstropna hiša iz 18. stoletja s poudarjeno srednjo osjo sedemosne glavne fasade (trije vhodi, balkon, okna z balustradno ograjo), z vzidano ploščo posvečeno Carlu Combiju, koprskemu literatu in učenjaku, Hiša De Paola na Verdijevi 9, pa vse do zaključka ulice s hišo Perco.

Verdijeva ulica se zaključuje z bastionom, enemu od najbolj ohranjenih delov nekdanjega koprskega obzidja, od koder sega panoramski pogled na Koprski zaliv in luko Koper.

Vir:
https://visitkoper.si/znamenitosti/verdijeva-ulica/