Čeprav ni vode videti nikjer, je na krasu povsod navzoča. Ne le v obliki velikih podzemnih jezer in deročih podzemnih rek in ne le v neizmernem številu prenikavih kapljic v dvoranah kraškega podzemlja, temveč v vsakem vlažnem dotiku prsti z apnenčevo skalnino in z vsakim drhtečim poljubom dežne kapljice na robato lice matične kamnine.
Postrani, za kraški rob tako značilni spodmoli pa so nastali predvsem zaradi kemičnega delovanja vode. Kadar Furlanka dvigne krilo, kodrasti oblaki pa kot ovce v tropu vztrajajo nad Čičarijo, takrat je kraški rob videti kot vzkipela morska pena z geološko usodo nesprijaznjenega morja. Ušesa Istre, kakor domačini pravijo tem spodmolom; iz tisočletja v tisočletje lovijo glasnejše odmeve tega bučanja.
Pa ne gre samo za geološko zgodovino prostora, saj tam bivajo tudi ljudje, ki so si znali po svoje razložiti ta naravni pojav. Tako veličastna in od daleč vidna tvorba na vrhu Istre že zaradi svoje vbočene oblike lepo zajame prihajajoče zvoke in jih okrepi. Od tu do razumevanja, da gre za ušesa Istre ni več daleč. »Istrijanska uha«, naj bi v dolini poslušala kaj se pogovarjajo ljudje in vse vedo.Torej pazite kaj govorite tam!
Je pa bilo v preteklosti tako v Istri, da je tam razsajal črni volkodlak. Danes bi ga težko natančno opisali po pripovedovanju, toda grozil je ljudem. Čedalje bolj je razgrajal in jih motil. Kako me to spominja na današnje trope divjih svinj, ki ljudem odvzemajo vsakršno voljo do kmetovanja zaradi škode, ki jo povzročajo. No, tu imamo še lovce v tej zgodbi, pa niso ravno na njeni dobri strani.
Kakorkoli že, ljudje so se venomer pritoževali Luni nad početjem volkodlaka, dokler Luni tega res ni bilo zadosti. Pripovedka pravi, da je luna tu ulovila volkodlaka, ki je grozil ljudem in ga zato obesila na ostenje pred spodmol. Tako so njegovo stokanje prek odmeva slišali globoko v Istro. Slišali so ga tudi vsi drugi štregoni in zaradi strahu zapustili Istro...
Ljudje so se rešili nadloge in so veselo in zadovoljno živeli v teh prelepih krajih do konca svojih dni. Ja, in kdo nas bo rešil divjih svinj danes? Morda tudi lovcev, ker z njimi ni nič!
Vinko Pisar
