slhrendeit

Gotika v Kopru

Gotika je v Kopru poleg baroka najbolje zastopano stavbno obdobje. Slogovno jo lahko omejimo v 14. in 15. stoletje, kjer je meja zlasti proti koncu precej natančno zarisana z osemdesetimi leti 15. stoletja.

V okviru teh dveh stoletij je pri posvetnih stavbah razmeroma zelo težka natančnejša časovna razvrstitev, saj razen pri loggi in levem krilu ter celotni zasnovi pretorske palače nikjer ne naletimo na vsaj približno tako bujno razčlenjeno gotsko kristalizacijo fasade, kot jo lahko v istem obdobju na vrsti palač odkrivamo v Benetkah.

V 14. stoletju dobi Koper svoje prostorske meje, to se pravi, da se razvije po vsem otoku. V istem in v naslednjem stoletju se opazno sprosti tudi močna stavbna dejavnost; ta nam izpričuje množica še danes ohranjenih gotskih hiš, predvsem v ribiškem in kmečkem delu otoka. V osrednjem delu Kopra, kjer so našle svoj prostor številne plemiške palače, jih je manj in razen nekaterih že omenjenih vrhunskih del ter nekaj patricijskih hiš v kakovosti oblikovanja niti posebej ne izstopajo od prebivališč paolanov in ribičev. Morda si to lahko razlagamo s tem, da se družbena plastitev še ni razvila tako kot nekaj stoletij pozneje, pa tudi s tem, da je bila gotika zaradi svojih razmeroma preprostih, a impresivnih oblik bržkone čustveno precej enako dostopna vsem plastem prebivalstva. Kdor si ni mogel privoščiti trilistnega loka iz istrskega klesanega kamna, je naredil enakega iz opeke.

Po drugi strani se zdi zelo verjetno, da so najpremožnejše družine vztrajno sledile spreminjajočemu se slogu in da je lepo število najbogatejših gotskih palač spremenilo svoje lice predvsem v zmagovitem obdobju baroka. V restavracijskih posegih zadnjega časa je bilo odkritih nekaj gotskih prvin na stavbah, ki sicer kažejo znamenja kasnejših slogov, tako na primer gotska bifora, ki je prezentirana na obnovljeni fasadi stavbe št. 4 v Čevljarski ulici.

Zato ne bo odveč, če si ob patricijskih hišah ogledamo tudi nekaj dobrih primerov meščanske arhitekture; sem lahko štejemo predvsem hišo Sauro na Ribiškem trgu, hišo na Gramscijevem trgu, enoosno stavbo v Ulici stare pošte, omenimo pa še nekaj drugih.

Vir:
Matija Murko, https://www.facebook.com/groups/1569679486669759/permalink/1664528903851483/

Read 55 times

Novo na portalu

cache/resized/d9383439946546eeb4089d4a63e080ec.jpg
Cerkve in samostani
cache/resized/dc9e08b4d91f9a3bc0e3fc6065143cce.jpg
Zgodbe (in spomini)
cache/resized/28a0ddfcea6a71d80d17f37216f7232f.jpg
Cerkve in samostani

Na strani je 134 gostov in ni članov .

Top