Drugi napad je bil v nedeljo, 25. junija 1944, ob 10 uri in 30 minut. Letala so se pred napadom spuščala proti cilju, piloti med spustom motorjem odvzamejo plin (piloti pri napadu nikoli ne ugasnejo motorja, kot navajajo razni viri). Z odvzemanjem plina letijo letala skoraj neslišno in tako presenetijo napadene. V napadu je sodelovalo šest letal tipa Mustang P51. Cilj napada je bilo najverjetneje mitralješko gnezdo, postavljeno na teraso takrat civilne stavbe (danes je tam novi del hotela Piran). Napad se je najbrž izjalovil, ker so letala zadela cerkev svetega Jurija z rafali iz mitraljezov. Preko strehe in oken so naboji zadeli kor. Za posledicami napada je umrlo mlado dekle. Dve drugi ženski pa sta bili ranjeni. V času napada je v cerkvi potekala maša. Poleg cerkve so poškodovali še sedem hiš in nekaj bližnjih streh. Večinoma so bile to preprostejše stavbe v lasti revnejših prebivalcev. Te stavbe je poškodoval odvržen dodatni rezervoar enega od lovcev, ki je padel na območje med Trubarjevo in Vodopivčevo ulico. Hiše je zajel začetni požar, ki je bil kmalu pogašen.
Fotografija Pirana iz leta 1954
Tretji napad je bil intenzivnejši. Potekal je v noči med 28. in 29. julijem. Letala so se ob 23. uri in 20 minut spustila proti mestu z južne strani in napadla mesto z rafali mitraljezov in bombami. Cilj tega napada je bila palača Gabrielli in bližnja stavba (današnji hotel Tartini), kjer so se zadrževali nemški oficirji. Poleg tega pa so želeli napasti še motorni splav, na katerem so bile pripravljene mine za polaganje v morje. Na srečo Pirančanov so Nemci splav pred napadom odpeljali na odprto. Če bi ga v napadu zadeli, bi mesto utrpelo veliko škodo. Prve bombe so tako padle na zunanje pristanišče, kjer so zadele več ladij. Letala so se po napadu na pristanišče obrnila, sledil je napad na mesto. Prva bomba je padla na hišo v Engelsovi ulici, sledila je kupola na današnji muzejski stavbi, nato južna stran hotela Tartini, kavarna Caffe Nazionale, Pristaniška ulica, Rozmanova ulica, Bolniška ulica, cerkev sv. Frančiška in bližnji samostan, bolnica in tako dalje.
V tretjem napadu je bilo devet oseb mrtvih (ena od teh je bil mornar, ki je spal na eni od napadenih ladij), devetnajst ranjenih in skupno dvainštirideset poškodovanih hiš in sedem plovil. Materialna škoda na stavbah je bila ocenjena na več kot milijon takratnih lir. Število mrtvih na strani Nemcev ni poznano, saj so svoje ranjene in mrtve sami odpeljali s tovornjakom. Napad se je nadaljeval v Portorožu, kjer so zadeli upravno zgradbo solin, električne linije tramvaja in nekaj stavb. Žrtev na srečo ni bilo. Podatke sem povzel po pričanjih preživelih in po objavi v časopisu Trillo.
Vir:
https://emorje.com/intervju/igor-stibilj-raziskovalec-pirana/
