Tistega dne so igrali opero la Gioconda avtorja Amilcara Ponchiellija. Gledališče je bilo polno ljubiteljev opere. Dejanja in prizori so potekali brez težav. Na koncu tretjega dejanja je v nekem trenutku moral Barnabas, hlapec Alvise, odvleči slepo mater Mone Lise do kanala in jo tam utopiti.

Pevec, ki je igral vlogo Barnabasa, je bil drobne postave, medtem ko je bila pevka precej obilna. Barnabas jo je prijel, da jo bo odvlekel, pa ni šlo. Gospa je bila pretežka zanj. Tedaj se je nekdo iz publike zadrl: »Ciò Barnaba, fa do viazi« (Barnabas, odnesi jo v dveh delih). Publika je bruhnila v smeh. Igro so začasno prekinili in ko so se pevci znova zbrali na odru, je publika znova bruhnila v smeh. Opera se je tako prelevila v komedijo in za tisti dan je bilo z njo konec.

V zgodnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja so v piranskem gledališču operne hiše izvajale predpremiere.

Vir:
https://emorje.com/intervju/igor-stibilj-raziskovalec-pirana/