Puščavec je plašen sorodnik našega poznanega kosa. Razširjen je le v skalnatih stenah južnega dela Slovenije. Hrani se predvsem z žuželkami. Gnezdi v skalnih špranjah. V Sloveniji je ogrožen in zavarovan. Kavka je zelo podobna vrani, ki ob stenah izvaja razne akrobacije v zraku.
Nahaja se med Zanigradom in Podpečem. Slikoviti opis pešpoti v tem delu povzemam po BB - Ježku:
Od zadnje hiše v Zanigradu krenemo navzdol po kamnitem kolovozu v dno manjše grape imanovane Brajde. Kolovoz nadaljuje navzdol v Barede (tu so Zanigrajci imeli njive in vinograde) in k železniški progi ter v Rižansko dolino, mi pa zavijemo na desno in se med bori in listavci po lapornatem svetu dvignemo do zanigrajske stene Štrkljevice. Najprej stopimo na Matejevo polico z dokazi o navzočnosti človeka.
Tu postojmo! Dvignimo glavo kvišku! “Sprehodimo” se po tej impozantni steni in si zapomnimo sleherno podrobnost! Tu je začetek najatraktivnejšega dela naše poti. Prehod vodi ob vznožju stene in je speljan po naravni apnenčasti polici, ki se ves čas rahlo spušča. Na poti bomo na več mestih opazili sledove dela človeških rok (brez dvoma je človek v preteklosti v steni občasno bival - kako naj si sicer razložimo smokvovce in celo vinsko trto, ki rastejo v steni?). Vanjo se je človek zatekal tudi v času turških vpadov. V steni je nad Matejevo polico več spodmolov, kjer so odkrili dokaze človekovega bivanja, in čudimo se lahko le, kako se je sem gor sploh lahko povzpel. Marsikaj bo treba tu še raziskati.
Začetek poti vodi pod večjim spodmolom in silnimi rumenimi previsi, ki se bočijo več metrov onstran vertikale. Na tem mestu bomo že po nekaj metrih na levem robu police opazili zanimive kotanjice (manjše je izdolbla voda, ki kaplja s stene), v sami steni pa na nekaj mestih v “kapniških zavesah” odkrijemo okrogle luknje, ki jih je najverjetneje izklesal človek. Kmalu za tem se znajdemo pri prvi jeklenici in pri prvih v skalo vklesanih stopih, nad ozko in zračno polico. Konec zajle se izteče pri manjšem rumenem spodmolu in nad trimetrskim skokom, od koder pod seboj že vidimo lepo zaobljene skale; zdi se nam, kot bi bili v strugi reke, v kateri je vodni tok skale tako gladko obrusil.
Viri:
http://www.planinsko-drustvo-cerkno.si/varstvo_n/akcije/kraski_rob_2009.pdf
http://istra-mtb.net/index.php?topic=550.0
