Prav obravnavano območje je v zgodovini doživelo radikalne spremembe. Na današnjem platoju Muzejskega trga je do leta 1820 stal samostan sv. Dominika z istoimensko cerkvijo ter s severno fasado palače Tacco-Belgramoni oblikoval tako imenovani mali trg ali Piazzale G. D. Tacco.
Koper palača Tacco Vir: https://www.kamra.si/mm-elementi/item/koper-palaca-tacco.html
Dominikanci so se v Kopru naselili v zgodnjem 13. stoletju, med letoma 1220 in 1224, na severnem in najvišjem predelu mesta, v nekdanji četrti Zubenaga, današnjem območju Muzejskega trga. Red je bil leta 1806 ukinjen, samostan pa spremenjen v vojaško bolnišnico.
Območje Zubenage z vrisanim tlorisom dominikanskega in gregoritskega samostana (Pikel, 2004, 18). Vir: https://zdjp.si/wp-content/uploads/2015/10/ASHS_22-2012-2_Zitko.pdf
Leta 1822 so avstrijske oblasti nad samostanom dominikancev zgradile kaznilnico, ki je zrasla »na ostankih« samostana ter je obsegala zaporniške celice, pisarne, še staro samostansko cerkev in dve notranji dvorišči in se je široko razprostrla na prostran vrt, ki je s severne strani obdajal samostan. Kompleks je nato doživel razširitev leta 1850, ko je bil k prostorom kaznilnice priključen tudi nekdanji glagoljaški samostan v neposredni bližini. Mogočni kompleks trdnjavskega videza je določil novo silhueto mesta. Dominirajočo, pogosto ekspresivno poudarjeno podobo in vlogo razbiramo iz številnih podob, slik in grafik. Kompleks, kjer so se v 130 letih zvrstili zaporniki različnih nacionalnosti in političnih pripadnosti, še posebno po fašističnih priprtjih pred in med drugo svetovno vojno, je bil po koncu vojne porušen.
Koprska kaznilnica Vir: http://www.tatjana-malec.si/default.asp?Id=449
Od samostana se je v času obstoja kaznilnice ohranila samo cerkev sv. Dominika, ki je s svojo južno fasado in severno fasado palače Tacco-Belgramoni še vedno oblikovala prej omenjeni trg. Zahodno od kompleksa zaporov sta se ohranila še samostan in cerkev sv. Gregorija. Po letu 1948 so porušili tako kompleks zaporov kot tudi cerkev sv. Dominika ter samostan sv. Gregorija. Z velikopotezno rušitvijo se je porušil tudi kvalitetni mestni prostor, ki ga je sestavljal manjši, pravokotno zasnovani trg, s tem pa se je notranjost mesta odprla proti morju. Na mestu, kjer sta sprva stala samostan in cerkev sv. Dominika, nato pa je bil tam zgrajen kompleks zaporov, se danes razprostira mogočna ploščad, kjer je po vojni stal objekt Osnovne šole Janka Premrla Vojka. Ploščad ima danes funkcijo parkirišča ter glavni dostop do Verdijeve ulice za stanovalce.
V letu 2021 bo celotna ploščad podkletena z večnivojskim parkiriščem, ki ima dostop iz Kopališkega nabrežja na nivoju morja, na ploščadi pa urejajo prostran mestni trg.
Idejna zasnova Muzejskega trga v Kopru. FOTO: Mestna občina Koper
Vir: http://www.eheritage.si/vs/VSC_044P_088_VRESCEELWDNCKXQNTUHXTGRWRIAFGR.pdf
https://zdjp.si/wp-content/uploads/2015/10/ASHS_22-2012-2_Cebron-Lipovec.pdf
