Uvod
Zaledje je mrtev kapital turizma v piranski občini! To je zato, ker turistično politiko v občini vodijo ljudje, ki imajo sobe s pogledom na morje.

Dokler ne bo vajeti turizma v svoje roke vzela Občina. Dokler ne bodo gradili turistične ponudbe na kulturi, tradiciji in zgodovini naših krajev. Dokler ne bodo ugotovili, da je prav to naša edinstvenost in zaklad. Do takrat bodo prodajali fotokopirano ponudbo hotelov, ki sloni na sobi s televizijo in zbijanju cen. In do takrat bo turistu čisto vseeno, ali je na dopustu v Portorožu ali kje drugje. Do takrat bo odločujoča cena, ne pa ponudba.

Portorož je kraj brez duše (antiluogo), Piran pa brez koncepta in prepoznavne atrakcije. Kaj pa zaledje? Zaledje bi lahko nudilo odlično izhodišče za doživljajski oz. izkustveni turizem s poudarkom na zelenem in na trajnostnem. Kaj sem hotel s tem povedati?

Tisti kup gnoja, ki je pred štalo od Tonića v Padni, je tam že sto in več let. V bistvu moti vse, Tonića, njegovega soseda in celo vas. Ta kup gnoja zares osrečuje le Tonićevega petelina, ki pa tudi razbija škatole s kikirikanjem že ob 5.30. A za turista iz Dizeldorfa je to dokaz zelenega in trajnostnega turizma in je pripravljen za sobo nad tem kupom gnoja plačati tudi 70 € na noč. Neprecenljivo pa je kikirikanje tečnega petelina. In koliko stvari bo imel za povedat prijateljem, ko se vrne domov v Dizeldorf …

Ljudje nočejo več biti le gledalci, ampak glavni igralci. Hans iz Dizeldorfa bo z veseljem kidal gnoj in hranil kokoši.

Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal!
Od vseh vasi je najbolj razvit Strunjan. V vasi imajo dva hotela, 3 restavracije, gostilno, nekaj postelj in predvsem Praznik kakijev. To je daleč največji dogodek v naši občini, ki pa je žal neizkoriščen oz. ima še velike potenciale. In ker je dobre stvari treba fotokopirati, so naredili še Praznik artičok.
Sečovlje, kraj z gasilsko veselico in Solinarsko šagro. Dragonja, s kmečkim turizmom in eno restavracijo. Na hribu pa zares ni ničesar. Naj bi bila le ena gostilna.

Na tem mestu bi rad pohvalil turistična in kulturna društva, ki se v vseh teh vaseh zelo trudijo! Z različnimi prireditvami in dogodki poskušajo animirati domačine in vsaj za kak dan na leto v svoje kraje pripeljati forešte iz mesta.

Nalijmo si čistega vina
Kaj pa si lahko gosti ogledajo, kaj lahko počnejo, kam gredo lahko jest ali lahko kje prespijo v zaledju? Postavil bom najpreprostejše vprašanje. Kako lahko sploh pridejo na hrib? Odgovori so znani in porazni.

Pravijo, da je Padna v zadnjem letu hit. Letos naj bi jo obiskalo kar 2000 turistov s križark. Kaj pa če odmislimo turiste s križark, koliko drugih ljudi je prišlo obiskat Padno?

Po resnici povedano na hribu ni ničesar (organiziranega), zaradi česar bi se turistu splačalo narediti tako dolgo pot.
Ne bi rad dajal v nič želje in truda nekaterih. Ampak to, da se organizirata dve šagri in da se prenese E točko iz ene vasi v drugo, ni nek velik dosežek.

In kaj pravi strategija turizma?
Sedaj je prišel trenutek, ko je treba odpreti strategijo turizma v piranski občini in pogledati, kaj ona pravi o turizmu v zaledju?

Hiter pregled kazala nam pove, da v kazalu o zaledju ni ne duha ne sluha. Na 138 straneh dolgi strategiji razvoja turizma v občini Piran 2009–2015 o razvoju turizma v zaledju ne piše čisto nič!!!

Zakaj je temu tako?
Ker so strategijo pisali hotelirji, ki jim zaledje ne pomeni nič. Veliko pa piše o golfu in o gradnji novih hotelov oz. o novih posteljah, wellnessu in kongresnem turizmu. Le kdo bi vedel, zakaj …

Kako so to naredili drugje?
Če se želimo iti turizem v zaledju, moramo najprej narediti seznam vseh atrakcij. Le-te so lahko: cerkve, pokopališča, kmetije, torklje, posamezne hiše, vinske kleti, energetski kraji, osli, boškarini, ljudje, zgodbe o štrigah ... Istrska kultura je drugačna, je unikatna in tujci si jo želijo spoznati. V drugem koraku moramo ugotoviti, kaj kdo ponuja in kdo od vaščanov je sedaj takoj pripravljen vlagati v turizem. V tretjem koraku pa moramo začeti voziti turiste v zaledje. Sproti bi bilo potrebno pisati projekte in se z njimi prijaviti na različne domače in evropske razpise. V par letih se zaledje lahko zelo razvije in postane močna dodana vrednost piranskega turizma.

Ko bo začel veljati slogan »V slogi je moč«, ko bodo hotelirji svojim gostom prodajali izlete v zaledje in bo v zameno zaledje prihajalo v center, si bodo vsi rezali večje kose pogače.

Ampak nekdo mora hotelirjem povedati, da je njihova ponudba brez zaledja osiromašena za en velik in pomemben del kulturne identitete kraja. In prav to je del, ki je edinstven in s katerim se bodo ločili od drugih hotelov, ki se razprodajajo in ponujajo le morje in sonce.

Veliko vasi, krajev in občin po Sloveniji se je že samoorganiziralo in se pričelo tržiti in služiti in ni hudič, da se bo to enkrat zgodilo tudi v piranski občini. Če ne bo tega naredil ta župan, bo pa naslednji. Vzemite to kot droben nasvet, v prostoru kjer ni nič, že čisto majhna sprememba naredi velik efekt. Zato začnite postavljati turizem v zaledju. S tem boste odprli tudi nova prepotrebna delovna mesta. Vasi se bodo same začele obnavljati, kvaliteta življenja se bo dvignila in marsikdo bo raje ostal doma, kot pa da se odpravi s trebuhom za kruhom.

V razmislek …
Kako je turistična politika kratkovidna, se lepo kaže v Prazniku kakijev. Kdo od Občinarjev ali turističnih delavcev sodeluje pri organizaciji največje prireditve v naši občini? Ali je kdo pomisli, da je ta prireditev že prerasla okvire Strunjana in da bi lahko bila donosna za celo občino? Pravijo, da v treh dneh Strunjan obišče okrog 15.000 ljudi, ki kupijo kišto kakijev in gredo domov. Pomislite na slogan V slogi je moč. Treba je pomagati Strunjančanom, da dobijo 30.000 ljudi na svoj Praznik in potem te ljudi razvoziti naokoli po celi občini. Tej masi ljudi, ki že pride k nam, je treba ponuditi še nekaj več in jim tako pobrati več denarja. Saj razumete, če vsakemu poberemo samo 1 € več je to 15.000 €, če pa nam uspe pobrati 10 € več od vsakega je to že zelo velika številka.

Strategij in turistične politike ne morejo voditi ljudje, ki imajo sobe s pogledom na morje in ki zaledju kažejo hrbet.

Prepoznati moramo našo drugačnost kot našo edinstvenost in našo moč!

Namesto zaključka en droben predlog.
Občina naj uvede nagrado za naj turistični dogodek leta in za naj turističnega delavca leta. S tem bo dala turizmu pomen in mesto, ki si ga zasluži v najbolj turistični občini v Sloveniji!

In še en zrel komentar na gloso
szi Šavrinov | 18 .11. 2012 ob 09: 00

Dober članek in veliko resnice. Mogoče en majhen poudarek. Ni težava samo v občinarjih v Piranu ampak tudi v naših malih kvazi politikih na vaseh kateri so prepričani, da ni potrebno spodbujati kmetijstva ampak je potrebno na podeželje pripeljati mestni ''razvoj''. Ampak hudiča, če uničimo kmete kaj pristnega pa lahko še ponudimo? In o tem razvoju kmetje poslušamo letos, ko ne vemo od česa bomo celo leto živeli. 80-90% škoda pridelka v celotnem zaledju in nikjer niti besede. Vsi bi trgovali, prodajali, bili gostinci...o tem kje boste letos kupili pa niti besede. No seveda južna Italija in Španija imata nadpovprečno dobro leto. Mogoče je pa to rešitev slovenskega zaledja.

Padna je letos res pridobila veliko. Kapo dol pred temi sposobnimi lokalnimi voditelji. Eno fešto, ki so jo nasrečo organizirali več ali manj ljudje iz TD Portorož. Potem smo pa dobili lokalček za vse šavrinske pijančke, ki tulijo v pozne jutranje ure sredi vasi, lulajo na vogal šole in flaške odlagajo po otroškem igrišču. To je turizem, razvoj podeželja. Gostilna na robu vasi in dodaten kafič sredi vasi. Kaj si o tem mislijo domačini, ki ob zori odrinejo v njive in službe pa ki se ne frega. Važno, da je profit v levem žepu, za desnega naj drugi skrbijo.

Druga točka, ki mi vse pogosteje zavre kri. Križarka in ta bajna številka turistov za katere moramo biti vsi hvaležni in se klanjati gospodi. Vse vikendi in marsikateri dan med tednom imamo na vasi kolono avtubosov, množico tujcev, ki slikajo vse kar se slikat da. Buhnedej, da pozabiš spustiti zaveso. O tem da tej turisti lulajo, kakajo in prinesejo smeti tokrat ne bom pisal. Ker če bi ta turist zapravil v vasi en sam evro bi požrli tudi polulan zir od hiše (konec koncev je moker že od nočnih lokalnih veseljakov). Ker pa tej turisti ne porabijo enega samega evra jih imamo (ja upam si pisati v množini) vsi poln kufer. Ko se napove obisk turistev po vasi zavlada pravi živžav. No en dober vpliv imajo na celotno vas. Na te dneve smo več ali manj vsi v njivah, čimdlje od vasi in lastnih dvorišč. Kako lepo kajne. Živel turizem. No ene dve stojnice smo pa le ohranili in tiste bolj podjetne vaščanke ponujajo odlične piškote iz supermarketa v zameno za kuponček. Iluzija, da bodo kmetje nudili degustacijo olja, vina in ostalih domačih proizvodov v zameno za meglo je hitro izpuhtela.

Zato vas prosim, vas in ostale novinarje napišite tudi kaj o tem kaj ima množica od vseh teh turistov. Da je par posameznikov obogatelo je vsem že jasno. Kaj so in smo pa pridobili ostali?

Za konec pa mogoče še en velik popravek glede mrtvosti zaledja. V zaledje pride veliko število slovenskih turistov. Ampak, ker smo se organizirali sami se o tem ne piše. Marsikateri avtobus zavije v naše kleti in marsikateri kmet je lokalni turistični vodnik. In ne, zato ne potrebujemo dodatnega razvoja. Ne potrebujemo pisaren, info točk in četice kravatarjev, ki bi odločale kam bo avtobus zavil in pri katerem kmetu se bo ustavil. Lokalno prebivalstvo trenutno potrebuje le malo spodbude, ker kot rečeno ne ve kako bo preživelo leto. Razen redkih izjem smo vsi brez prihodka. Bomo hodili na karitas ali rdeči križ do naslednjega leta? Napišite mogoče kaj še o naših trenutnih realnih težavah. Vam bomo odkrito hvaležni. Mogoče se pa kakšen lokalni funkcionar zbudi. Državnih pa iskreno povedano ne potrebujemo več. Od države leta neznanega namreč dobimo 200€ pomoči za to leto. Nam je veliko lažje pri srcu odkar so nas o tem obvestili.

Vir: https://www.regionalobala.si/novica/pomagaj-si-sam-in-bog-ti-bo-pomagal-ali-istra-moja-zalost-moja Uredništvo/Mojmir Kovač, 15.11.2012 ob 07:46