Verjetno najstarejši ohranjeni stavbni spomenik Kopra je rotunda sv. Elije (Zadnikar jo uvršča v karolinško dobo), medtem ko so med posvetnimi stavbami vse dokaj mlajše. Med najpomembnejše sodijo hiša Percauz v Valvasorjevi ulici, patriarhov stolp v Trubarjevi ter hiša št. 9 na Ribiškem trgu.
Sicer pa je še pri vrsti koprskih hiš mogoče odkriti romanske prvine, saj gre tudi pri dosti stilno poznejših arhitekturah za predelavo romanskih stavb, na primer pri pretorski palači, ki je bila v svoji prvotni obliki iz dveh stavb — potestas Iustinopolis in potestas Marhionis — z loggio med njima (loggia Vetus iz leta 1278, najstarejša ohranjena loža v benečanskem svetu), postavljena najkasneje okoli sredine 13. stoletja, bila kasneje neštetokrat predelovana in je začela svoj sedanji videz dobivati ob koncu 15. stoletja. Tudi poznoromanski portal v odcepu Zupančičeve ulice blizu hiše Filiputti je s svojim rahlo nakazanim nagnjenjem k šilastemu sklepu eden izmed dokazov za tako trditev. Zadnja inventarizacija koprskega zgodovinskega stavbnega fonda je potrdila bogato romansko urbanistično in stavbno izročilo koprskega mestnega jedra, ki je sicer pri površnem pregledu že precej skrito z nanosi poznejših slogov.
Romanika pa se skriva tudi v zaledju Kopra. Malo znana pokopališka cerkev sv. Nazarija v Glemu, ki se je v prvinski obliki ohranila vse do danes, je priča spretnosti sredozemskih gradbenikov v obdobju visokega srednjega veka. Pomen cerkve potrjuje patrocinij, priljubljeni koprski škof, pokopan pod glavnim oltarjem koprske stolnice. Še ena skromna romanska cerkvica leži nedaleč od Hrastovelj, na dvignjenem platoju, dostopnem po udobni pešpoti ali po komaj prevoznem kolovozu, v opuščeni vasici Zanigrad. Cerkvica sv. Štefana na miniaturnem pokopališču ima v tlorisu pravokotno ladjo in vrisano apsido ter bogato stensko poslikavo z začetka 15. stoletja.
Vir: Matija Murko, https://www.facebook.com/groups/1569679486669759/permalink/1664528903851483/
