Rudnik črnega premoga, ki je imel zelo visoko kalorično vrednost, so odprli konec 30-ih let 20. stoletja. S prekinitvami, zaradi poplavljenih rudniških rovov, je deloval do leta 1972, ko so ga dokončno zaprli.
V času delovanja rudnika Sečovlje, je prihajalo do sporov s sosednjimi solinami. Rudniški rovi so delno segali tudi pod soline in solinarji so trdili, da zaradi miniranja v rudniških rovih, prihaja do ugrezanja solnih polj, posledično pa tudi do manjše proizvodnja soli. Med drugo svetovno vojno, se je spor med črnim in belim zlatom, znašel tudi na sodišču. Kako se je razpletlo na sodišču, ni znano. Govori pa se, da je zadevo rešil nagajivi rudniški škrat Perkmandeljc, s katerim so imeli težave tudi v Idriji. Ta je nekaj časa opazoval spor, potem pa se odločil in zalil rudniške rove z vodo.

Soline so delovale naprej in še danes lahko uporabljamo Solni cvet, najboljšo piransko sol. Na to, da bo v rudniških poslopjih uredili muzej, restavracijo, opazovalnico ptic pa še kaj, na to bomo pa še malo počakali.

Več pa na tej povezavi.

Vir: https://foto-zgodbe.blogspot.com/2016/10/secoveljski-rudnik-crnega-premoga.html