Najboljši in najpomembnejši vir za to najmlajše koprsko obzidje zgrajeno pod Benečani najverjetneje v sedemdesetih letih 15. stoletja, je mestni tloris avtorja Giacoma Fina iz leta 1619. Natančnost načrta je bila na terenu potrjena tudi tokrat.
Mesto Municijskega stolpa na karti Giacoma Finija iz leta 1619
Od vseh raziskovalnih sond vzdolž obzidja je bila najbolj izpovedna lokacija 1, kjer je bil odkrit in dokumentiran približno 30 m dolg odsek jugovzhodnega dela mestnega obzidja z ostanki tkim. Municijskega stolpa med Gramscijevim trgom (nekdanji Piazzal di porta S. Piero s pristaniščem) in Tovarniško ulico (nekdanji Piazzal di S. Tomasso). Gre za kamnite temelje obzidja, ki potekajo v približni smeri JZ – SV in se po navezavi na temelje pravokotnega Municijskega stolpa obrnejo proti severu.
Vojkovov nabrežje z dokumentiranim zidom
Temelji obzidja in stolpa so široki od 1,90 do 2,30 m ter ohranjeni do višine 1,60 m. Deloma slonijo na lesenih deskah in temeljnih pilotih, zabitih v nekdanje morsko dno, deloma na čvrsti glineni podlagi. Zgrajeni so iz flišnih klesancev, vezanih z malto.
Na podlagi dobre ohranjenosti arheoloških struktur na lokaciji 1 je ZVKDS, OE Piran, v dogovoru z investitorjem, projektantom in izvajalcem gradbenih del dosegel, da se temelji obzidja in stolpa predstavijo na površini cestišča.
Ohranjeni temelji mestnega obzidja
To je tam, kjer na Vojkovem nabrežju nenadoma zatrese avto, pa ni ležeči policaj, pač pa se v asfaltu pokaže kamnita tekstura, ki nakazuje mesto Municijskega stolpa in traso dela obzidja. Iz spoštovanja do bogate mestne preteklosti.
 Talne dimenzije municijskega stolpa |
 Nadaljevanje mestnega zida proti vratom Muda |
 Mestni zid se v smeri Ribiškega trga izrazito zalomi |
