Kompleks samostana, ki se je razvejano razprostiral po vrhu otoka, je ohranil svojo osnovno funkcijo tudi v 19. stoletju.

Opis lokacije:
Dellavalijeva ulica. Samostojno stoječa med stavbnim nizom Dellavalijeve ulice z glavno fasado orientirano na ulico.

Na franciscejskemu katastru iz 19. stoletja se vidi obširno področje avguštinskega samostana

Rezidenčni del je premogel kasneje zazidane oboke na čelni strani. Na desnem robu stavbe se izpričuje nadaljevanje obokov, torej je bil bivalni del nekdaj daljši.

Korenita sprememba se je zgodila jeseni leta 1957, ko je bil pripravljen zazidalni načrt za novo Kovinarsko-industrijsko šolo, ki je bila delno umeščena na področje nekdanjega samostana, zahodno od cerkve sv. Blaža. Načrt je predvidel umestitev funkcionalistične, preproste kubične stavbe deloma na nepozidano območje, deloma na območje prej obstoječih stavb ob severnem obodu četrti.
Vsadek Kovinarsko-industrijske šole kaže topografska karta, ki pa le ni bistveno posegel v samostansko tkivo.
Novogradnja je bila nato povezana z obstoječimi starejšimi stavbami ob njej, ki so bile funkcionalno adaptirane za novo rabo. Podpisani projektant je arhitekt Rajner, okolico je oblikoval arhitekt Miloš Hohnjec. V obstoječe stavbe so bili umeščeni prostori šole, predvsem delavnice, ki so se neposredno dotikale cerkve, slednja še vedno služi kot skladišče. Primerjava situacije iz franciscejskega katastra in topografske karte pa nakazuje, da jedro samostanskih prostorov ni bilo tako prizadeto. Ostal je dobršen del bivalnega trakta in seveda pripadajoča cerkev sv. Blaža, le da se je vmes vrinil manjši funkcionalen objekt za potrebe šole. Tudi samostanski prostori niso segali na pročelje niza proti morju, ampak so bili nameščeni v ozadju samostanskega kareja.

Po 50. letih delovanja je bila leta 2010 šola preseljena v novo zgradbo v Šalaro. Območje nekdanjega samostana je bilo izpraznjeno in je čakalo na novo rabo in prenovo.
Smo tik pred tem, da se obnovljeni šolski prostori dajo v rabo.

Nekdanji izgled pročelja srednje šole na prostorih samostana avguštink

Današnji izgled prednje strani šole iz morske strani. Kaj vem, morda pa se bolj sklada z okolico.

Nekdanji barokizirani vhod v samostansko področje (eden od njih) je še vedno impresiven, toda zanemarjen.

Na Dellavalijevi ulici je stranski vhod v bivalno poslopje nekdanjega samostana. Stebričasti porton se sklada z zazidanimi vertikalami na prednji strani stavbe, ki so nosile oboke.
Sestavni del samostana je bila podružnična cerkev, sv. Blaža zgrajena leta 1701 na temeljih nekdanje cerkve iz 14. stoletja.

Baročno predelana dvoranska cerkev (glavna fasada, oltarji, lesen pevski kor), kamnito tlakovana. V cerkvi je pokopan koprski škof Naldini.

Vir:
https://zdjp.si/wp-content/uploads/2015/10/ASHS_22-2012-2_Cebron-Lipovec.pdf
https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b