Izhodišča

V 13. stoletju je bilo področje današnje Sočerge in okolice poznano kot Dežela svetega Kvirika. »Dežela Svetega Kvirika, kot se je v davnini imenoval tukajšnji svet, je bila leta 1028 pod Oglejskimi patriarhi[1].« Šele kasneje so prišla na plano imena vasi in zaselkov – skupaj dvanajst, ki tvorijo današnjo Sočergo in okolico.

Slika 1[2]: Območje dežele svetega Kvirika

V okviru priprav na sprejem novega občinskega prostorskega načrta predlagamo občani omenjenega področja, da se pristopi k oblikovanju nove turistične in razvojne destinacije. V to nas potrjujejo snovanja in podjetniške ambicije prebivalcev, ki zmorejo pogledati skozi časovno obdobje naslednjih petnajst let. Njihovi predlogi so sestavni in jedrni del pobude, ki si na tej osnovi prizadeva za nadgradnjo številnih poslovnih priložnosti v novo kakovost – turistično destinacijo Dežela svetega Kvirika. K temu dodajmo še pomembne naravne znamenitosti območja ter sestavine sekundarne turistične ponudbe v obliki kulturnih znamenitosti, novih projektov v fazi realizacije, kot so tematske poti, arheološki park in eko muzej.

Slika 2: Stilizirani rujev list v znaku razvojnega društva Sv. Kvirik ima natančno 12 žilic – toliko kot je krajev na območju Sočerge.

Vir: https://www.facebook.com/pages/category/Community/Razvojno-dru%C5%A1tvo-Sv-Kvirik-768709823326350/

S predmetnim predlogom se moremo neposredno dotakniti Strateških izhodišč prostorskega razvoja Mestne občine Koper[3]. Razen da nam priznavajo status »erozijskega področja z običajnimi ukrepi[4]«, se po naključju znajdejo na kartografskem delu še Tuljaki in Pisari kot »naselja z izrazito prepoznavno zasnovo[5]«. Prometni del izhodišč hkrati zanika cestni koridor državnega pomena Črni Kal – Sočerga (Buzet), ki pomeni turistično arterijo za Istro[6]. Predstavlja jo kot lokalno povezavo ?!! Na takšno obstoječo in razvojno marginalizacijo ne pristajamo, zato koristimo priložnost in pogojujemo sprejemanje novega občinskega prostorskega načrta z umeščanjem razvojne perspektive krajev in njenih prebivalcev. Stavimo na trajnostni turizem, podjetništvo in vzpostavitev primerne infrastrukture v daljšem časovnem obdobju.

Vizija turistične destinacije Dežela svetega Kvirika

Zaokrožena ponudba turističnih produktov, naravnih danosti in kulturnih znamenitosti z udobnim bivanjem v izvirnem istrskem kulturno dediščinskem okolju za individualizirane turistične prihode na načelih trajnostnega turizma za petzvezdnična doživetja.

Dežela svetega Kvirika razvojno ponuja prek 140 ležišč, večinoma v tradicionalnih istrskih hišah z vrhunskim bivalnim standardom ter prepoznavno istrsko identiteto, urejeno komunalno infrastrukturo, vzdrževano turistično infrastrukturo (tematske poti, informacijski center, informacijska spletna podpora, infomati, športno rekreacijske površine, arheološki park in eko muzej) in krepitev dopolnilnih dejavnosti v kmetijskih gospodarstvih.

Razvojne perspektive Sočerge in okolice

Uresničitev turistične destinacije Dežela svetega Kvirika prinaša obetavno lokalno zaposlitev in priložnost za mlade, da ostanejo doma.

Demografsko izčrpani obmejni prostor, ki trenutno premore komaj četrtino nekdanjega prebivalstva že kaže znake revitalizacije, predvsem ob prometnici Črni Kal – Sočerga. Presejali smo podjetniške pobude prebivalcev in prišli do presenetljive kakovostne nadgradnje ponudbe in celostnega razvoja Sočerge in okolice. V polni meri smo izkoristili spodbudo priprave novega občinskega prostorskega načrta a hkrati evidentirali številne potrebne aktivnosti, ki šele združene prinašajo razvojno perspektivo Deželi svetega Kvirika. Prebivalci omenjenih krajev ne čakamo, da nam kdo prinese denar in ideje, ampak se in se bomo predvsem naslonili nase in na lastne vire, od lokalne skupnosti pa pričakujemo, da nas v tem izdatno podpre.

Poleg nove grajene infrastrukture ima področje še kar nekaj izzivov. Nekatere že zajemamo v bodočo zasnovo arheološkega parka in eko muzeja: prezentacija gradišča Gradec, označitev mesta prvotne cerkvice sv. Evfemije, utrjeni tabor Starci, konvent v Sočergi, parkovna obeležitev histrske prisotnosti na sv. Kviriku. Kraški rob je hkrati mesto zanimivih kraških jam, ki jih javnost še ne pozna, izpričana je lokacija partizanske bolnice, kulturna krajina je posejana s suhozidnimi artefakti, ki čakajo na prezentacijo, kraški rob je tudi mesto utrjene zadrževalne črte med drugo svetovno vojno. Ob potoku Bračana so še vedno mlini, ki kličejo po obnovi. Vse to nosi potencial novih turističnih zanimivosti in podlago za inovativne turistične produkte.

Sestavni del bitja Sočerge in okolice je njena nesnovna kulturna dediščina. Veščina gradnje suhega zida je že vnesena v Unescov seznam svetovne nesnovne kulturne dediščine. Lokalno turistično društvo si prizadeva profilirati skozi promocijo staroslovanske pisave – glagolice, pa tudi z obujanjem spomina na nekdanje prebivalce Istre – Histre.

Od pomembnih infrastrukturnih in komunalnih izzivov izpostavljamo in povzemamo iz tabelaričnega dela predloga in drugih virov:

• Urejanje odpadnih voda v obstoječih aglomeracijah, kjer so že predvidene čistilne naprave, pa jih še ni: Sočerga, Pregara (njihove fekalne vode se namreč stekajo v »naravni biser« v zapuščeno reko Reko v Dolenjščini).
• Prekategorizacija nekaterih območij individualne gradnje v aglomeracije s predvidenimi skupnimi čistilnimi napravami: Sokoliči in Tuljaki; Olika; Pisari in Šeki; Maršiči; Mlini
• Sprememba namembnosti objektov sedanjega mejnega prehoda Sočerga v turistični center z namestitvami v obliki hostla
• Sprememba kategorizacije občinskih cest: Šeki – Karli; Tuljaki - Sokoliči
• Sanacija divjih odlagališč na parcelah KO Sočerga: 1077, 3772 in drugod
• Sprememba namembnosti zemljišč za potrebe turističnega razvoja in razvoja podjetništva iz preglednice razvojnih podjemov prebivalcev in lokalne skupnosti
• Sanacija in redno vzdrževanje struge reke Reke z manjšimi zadrževalniki vode v strugi
• Oskrba s tekočo pitno vodo naselij Šeki, Maršiči in tehnološka nadgradnja vodovoda v obliki zank
• Integracija OPPN cesta Mlini v občinski prostorski načrt in njegova celostna realizacija
• Pridobitev stare istrske domačije v Sočergi za center arheološkega parka in eko muzeja
• Redno vzdrževanje obstoječih tematskih poti
• Razvoj novih tematskih pešpoti: Šavrinska pot, ureditev pešpotja Sokoliči – Peraji, Avstro ogrska cestna povezava Sočerga – Maršiči, pot vodnih virov na območju od Tuljakov do državne meje
• Grajena turistična infrastruktura: avtokamp, postaja za avtokamperje, infomati, označevalne table, turistični informacijski center, športno rekreacijski park, eko muzej, arheološki park
• Prezentacija naravnih in kulturnih znamenitosti in situ
• Sanacija in vzdrževanje suhozidnih gradenj v naseljih in kulturni krajini

Pričakujemo, da bo OPN prevzel naše predloge v tistem delu, ki se vsebinsko nanaša na občinski prostorski načrt.

Učinke razvojne strategije kraja je mogoče strniti v naslednjem:

• Ustvarjanje več kot 25 novih delovnih mest in rast dopolnilnih dejavnosti v gospodarstvih Dežele svetega Kvirika
• Rast prenočitvenih zmogljivosti od 20 na 140 ležišč
• Rast števila prebivalcev
• Sanacija zapuščenih bivališč v naseljih
• Urejena grajena turistična infrastruktura in objekti skupnega pomena vključno z obrtno-podjetniško cono
• Prepoznavna identiteta turistične destinacije s ponudbo regionalne in nacionalne vrednosti: tematske poti, arheološki park in eko muzej, petzvezdična doživetja

Druge pomembne sestavine dolgoročnega načrta Sočerge in okolice

• Medgeneracijski center v Sočergi: V skladu z novejšimi prizadevanji želimo zagotoviti prebivalcem kakovost življenja tudi v poznejših letih brez potrebe po relokaciji.
• Obrtna poslovna cona v Sočergi: Izkoriščamo ugoden položaj Sočerge ob pomembni prometnici. Urejena obrtna cona po izkušnjah prinaša številna nova delovna mesta in razvoj v kraju
• Celostna sanacija zadružnega doma v Sočergi: Edina javna zgradba v kraju zasluži kakovostno namembnost, pred tem pa jo je treba celovito sanirati.
• Izgradnja športno rekreacijskega parka med Lukini in Sočergo: Za potrebe prebivalcev in gostov

Pobude občanov in naše kolektivne pobude smo predstavili v gradivu: Razvoj različnih dejavnosti v okviru novega OPN Koper.

Pripravili člani sveta KS Gračišče:

Vinko Zupančič

Miro Tripar

Dejan Jak