Turizem na podeželju nagovarja drugi segment turistov
Podeželje Slovenske Istre ni bilo nikoli obravnavano kot turistično področje, saj so se vse moči razvoja turizma v Slovenski Istri osredotočale na Obalo, gradilo se je na ”sonce-morje-plaža” turizmu. V zadnjem času se vse bolj uveljavlja interes po trženju Obalnega zaledja in podeželja v turistične namene, vendar je organiziranost turistične ponudbe v teh krajih razpršena. Število malih ponudnikov je veliko, prepletajo pa se javni, zasebni in civilni interesi, to pomeni, da se tu srečujejo predstavniki oblasti, gospodarstva in društev.
Slovenska obala je kratka in preveč urbanizirana, zato se narave željni turisti in obiskovalci čedalje bolj obračajo v njeno zaledje. Obenem jim Obalno zaledje in podeželje Slovenske in Hrvaške Istre ponujata številne turistične atrakcije in ima že razvite turistične proizvode in storitve (gostilne in osmice, turistične kmetije, sakralne objekte, vinske ceste, sprehajalne in gozdne poti, itd.). Večina teh proizvodov in storitev je razdrobljenih in nepovezanih, zato bi morala biti temeljna usmeritev tega področja razvoj integralnih turističnih proizvodov, ki bodo temeljili na povezovanju turističnih ponudnikov tako na podjetniški kot tudi na trženjski ravni. Sprehodi in kolesarjenje po naravi, obiskovanje cerkva in starih istrskih vasi, itd. so zastonj in ne prinašajo neposrednega zaslužka, čeprav morajo obiskovalci nekje prenočiti, se nahraniti, zabavati, itd. in je zato zaslužek z njihovim obiskom šele posreden.
Pomemben del sekundarne turistične ponudbe in dejavnik privlačnosti turističnega kraja so tudi prireditve, vendar je od turista odvisno, kakšno vrsto prireditev si bo izbral in kakšne pomen neki prireditvi daje. Slednje so lahko, kulturne, zabavne ter športne in rekreacijske, lahko pa gre za sejme, kongrese ali razstave.
Med množico tradicionalnih prireditev, ki se vsakoletno prirejajo v Obalnem zaledju in na podeželju Slovenske Istre velja izpostaviti: pustovanje, šagre, kot star način praznovanja (z glasbo in plesom) goda zavetnika domače župnije, ki se v vsaki vasi priredi od pomladi do jeseni, velikonočna razstava v Kortah, praznik špargljev, pomladi v Gračišču, obmejno srečanje prebivalcev med Rakitovcem in Vodicami (odprta meja), maja meseca, praznik refoška, maja meseca v Marezigah, srečanje oljkarjev, pomladi v Kortah, umetniške delavnice v Abitantih, od pomladi do jeseni, rally oldtimerjev, junija meseca po cestah obalnega zaledja, klasično, ročno pridobivanje soli, v poletnih mesecih v Sečoveljskih solinah, Primorski poletni festival, ki se v juliju in avgustu odvija na vsej Obali, zgodaj jeseni, obiranje grozdja, Martinov tek, oktobra meseca od Kort do Šareda, in Martinov pohod od Kort do Šmarij, Martinovanje, pozno jeseni, obiranje oljk, 26.12. Štefanovo, blagoslov konjev v Zanigradu.
SWOT analiza
Za turizem v Obalnem zaledju in na podeželju Slovenske Istre danes lahko rečemo, da je neorganiziran in da ne konkurira turistični ponudbi Obale, saj slednja zajema popolnoma drugačen segment turistov kot njeno zaledje.
Prednosti: pestrost in privlačnost naravnega okolja; geografski položaj, lahka dostopnost; razvita infrastruktura; ugodna lokacija za razvoj turizma; neokrnjena narava; vinska cesta; tipična in kakovostna gastronomija; ohranjena pristna arhitektura; vse večja rast obiskovalcev.
Slabosti: ni jasne razvojne skupne strategija turizma; razpršenost in nepovezanost turistične ponudbe; neizdelani prostorski načrti in nedefinirana raba prostora; odsotnost vključevanja zaledja v turistično ponudbo Obale; ciljni trg še ni definiran; slaba predstavitev zaledja; premajhno število prenočitvenih zmogljivosti; slabo označene pešpoti.
Priložnosti: sorazmerno neodkrita turistična destinacija; možnost povezovanja različnih turističnih programov v celovito turistično storitev; možnost ponudbe pristnih, naravnih in kulturno avtentičnih turističnih proizvodov; povezanost lokalnih turističnih ponudb na regijski in državni ravni kot celovitih skupnih turističnih programov; oblikovanje in trženje avtentičnih tipičnih turističnih proizvodov, ki vključujejo naravne in kulturne danosti; razvoj kakovostnih namestitvenih objektov; rast kakovosti turističnih storitev in usposobljenosti zaposlenih; usklajen razvoj kmetijstva, oljkarstva, sadjarstva, vinogradništva in vinarstva; ohranjanje neuničujočega odnosa do narave; povezovanje z Obalo za skupno trženje na oddaljenih trgih; zaposlitev lokalnega prebivalstva; možnost razvoja konjeniškega, vinsko-vinogradniškega, lovskega, kolesarskega turizma; status polnopravne članice EU in s tem dostop do virov financiranja EU.
Nevarnosti: nevarnost masovnega turizma v prihodnosti; nevarnost ekološkega onesnaženja; konfliktni interesi v rabi prostora; prepočasno urejanje prostora in odpravljanje prostorskih omejitev za turistične naložbe; neizdelana prostorska zakonodaja na nacionalnem nivoju; problem razpršenega in prepletenega lastništva tako stavb kot zemlje; odpori lokalnega prebivalstva; konkurenca bližnjih receptivnih turističnih območij; nenamenska poraba sredstev državnega in občinskih proračunov, predvidenih za spodbujanje turizma.
Trenutne razmere
Podeželje Istre predstavlja številne potenciale, ki so preskromno vključeni v turistično ponudbo; slednja praviloma doslej še ni oblikovana in vključena v organizirano turistično trženje. Osnovni potenciali tovrstne ponudbe so naravne in kulturne danosti; ohranjena vaška naselja, možnosti za šport in rekreacijo, bogati gozdovi za lov, urbana in sakralna arhitektura, vinorodna pokrajina, lega v neposredni bližini turističnih koncentracij, a vseeno tako oddaljena in samosvoja regija, potenciali za razvoj raznih turističnih, rekreacijskih in tematskih poti (vinska cesta, kolesarske poti, rekreacijske pešpoti, šolske in učne poti, itd.), še živa tradicija, glasba, plesi, praznovanja, obredi, izdelki domače obrti, vino, oljčno olje, itd.; gre za ponudbo, ki bi praviloma morala biti na razpolago skozi vse leto. Zaradi pomanjkanja prenočitvenih zmogljivosti in neorganizirane turistične ponudbe je turistov, ki bi tukaj preživeli več dni zaporedoma, malo, veliko pa je število izletnikov, ki pridejo v Slovensko Istro na enodnevni izlet. Ravno na to vrsto turizma je potrebno v začetnih fazah dati poudarek in razvijati vse, kar lahko pripomore k povečanju obiska, kasneje pa tudi potrošnje v teh krajih. Izletniki se zaradi pomanjkanja ustreznih podpornih storitev obnašajo do narave malomarno; zaradi pomanjkanja košev za odpadke, odlagajo slednje kar v naravo, zaradi pomanjkanja urejenih parkirnih mest parkirajo svoja vozila kar vsi povprek na zelenicah, njivah, ob cestah in tako onemogočajo dostop kmetom na njihova zemljišča, itn.
Razvoj turizma vpliva na večjo skrb za okolje, za urejanje prometa, itd., saj se le-ta ne more razvijati v nerazvitem okolju, poleg tega tudi prebivalci turističnega območja pridobijo več dobrin splošne narave in živijo v bolj urejenem kraju. Vpliv razvoja turizma deluje verižno na različna področja: turizem generira delovna mesta najrazličnejših kadrov, torej višji zaslužek krajanov in posledično države; poleg boljšega gospodarskega stanja se izboljšajo infrastruktura in bivalne razmere; turizem varuje kmetijstvo, prispeva k negi pokrajine in skrbi za varovanje okolja, skrbi za družbeno integracijo regij in zaustavlja odseljevanje izletnika po osebo, ki se v turistični destinaciji nahaja manj kot 24 ur, lahko podeželje Istre opredelimo kot izrazito izletniško destinacijo.
Privlačnost neke destinacije za turiste lahko opredelimo skozi naslednje štiri točke:
- naravne privlačnosti (pokrajina, podnebje),
- izgrajene privlačnosti (turistične in druge zgradbe, sprehajališča, parki, marine, urejena smučišča),
- kulturne značilnosti (umetnost, gledališča, muzeji, religija, folklora, festivali),
- socialne značilnosti (način življenja lokalnega prebivalstva, jezik).
Ekološko in hkrati tudi ekonomsko sprejemljivi turizem imenujemo kakovostni turizem. Kakovosti turizem se nanaša na takšen koncept turističnega razvoja, ki je ekonomsko, socialno in ekološko sprejemljiv. Takšen turistični razvoj zagotavlja:
- kakovost življenja avtohtonega prebivalstva,
- dobro počutje gostov,
- varovanje naravnega okolja in
- omogoča gospodarski razvoj, ustvarjanje delovnih mest in dohodka.
Vir: Priprava predloga posebnih usmeritev za prometne vsebine v mestni občini Koper, Projekt PUT-UP Istre, Koper, april 2016 http://put-up-istre.eu/uploads/media/Studija_prostornih_smjernica-Kopar-Buzet.pdf
