Od kod smo Lisjaki, kaj so bili prej Grižoni ali Grisoni, ali se piše Goja ali Goya, je bila famiglia Brutti ali Bruti? Kdo smo in od kod izhajamo lahko razberemo iz naših priimkov, ki v sebi nosijo cele zgodbe, ves genetski zapis, vso našo identiteto.
Histri po italijansko
Istra je geografsko ločen polotok, ki je dobro zaščiten z masivom Čičarije in Kraškega roba. Po drugi strani pa je Istra ranljiva in dostopna po morju, ki ji je po drugi strani skozi zgodovino omogočalo zaslužek in dobro komunikacijo. V času zgodnjih človeških kultur, se nam kaže civilizacija skozi materialne ostaline, ki so se skozi tisočletja počasi spreminjale. V času neolitika od okoli 7000 pred našim štetjem, pa vse do 4000 pred našim štetjem opazimo homogeno materialno kulturo, ki se z načinom življenja veže na vzhodno jadransko obalo. Nemirnejši je čas eneolitika (4. tisočletje pred n.š.), ko se čutijo vplivi iz Podonavja in severne Italije. V tako oddaljenih časih težko govorimo o migraciji ljudi, morda pa so se priselile manjše skupine ljudi, ki so s sabo prinesle svojo materialno kulturo in tu ostale. Lahko pa, da je šlo za širitev novih tehnik izdelovanja in okraševanja keramike, ki so jih v Istro prinesli trgovci in kovači, ki so si znanja in bogastva nabirali po svetu.
Razstava Histri v Istri
Čas bronaste dobe, je čas neznatnih sprememb v materialni kulturi. Oblikuje se elita, ki si zgradi utrjene naselbine in se zaščiti z vojsko. V tem času so vidni le bežni vplivi, medtem ko ostaja jedro prebivalcev homogeno skozi celotno 2. tisočletje pred n.š. V pozni bronasti dobi, 13. In 12. stol. pred n.š. so vidni veliki premiki na širokem evropskem območju, pa tudi širše. V Evropo vdre kultura žarnih grobišč, ki nosijo s sabo nov način pokopa (žgan žarni pokop) in nov način izdelovanja in krašenja keramike (črno polirane posode z okrasom poševnih kanelur). Vplivi prihajajo z vzhoda, v Istro iz Podonavja. Pa vendar obstaja tudi v tem času v Istri bronastodoben substrat, ki živi istočasno z novo kulturo. Mešanica obeh kultur se v času železne dobe (1. tisočletje pred n.š.) močno razvije v plemensko zvezo z imenom Histri. Histri v času svoje največje ekspanzije poseljujejo celotno Istro z Lošinjem in Cresom vred ter vse do Devina na severu.
istrski pejsaž
Z Rimljani, ki si Histre podredijo v 2. stoletju pred. n.š., pridejo na območje Istre novi ljudje, ki so sprva ločeni od staroselcev s posebnimi upravljavskimi funkcijami, kasneje pa se vedno bolj zlijejo s prebivalstvom in pojavi se nov substrat romaniziranih staroselcev.
Akropola gradišča Gradec
Istra kot izolirana in dobro zaščitena pokrajina ne utrpi večjih vdorov germanskih drugih ljudstev, zato v srednjem veku postane pribežališče za begunce iz notranjosti. O tem pričajo nekatera imena tedaj ustanovljenih ali preimenovanih mest: Emonia (Novigrad), Justinopolis, … . Imena tedanjih naseljencev se nam ohranijo v toponimih oziroma imenih vasi: Antonci, Prašćari, … do danes.
Obdobje relativno stabilne 500-letne vladavine Serenissime predstavlja, lahko bi rekli, »venecijacijo« obmorskih mest, ki postanejo upravna, kulturna in trgovska središča, medtem ko zaledje postaja vedno gosteje poseljeno s slovanskim življem, ki se počasi vendarle vztrajno naseljuje. Ta dinamika se ohrani vse do propada Beneške vladavine in vse do kratke a silovite vladavine Napoleona.
Prve večje premike v etnični sestavi istrskih mest je zaznati v stoletni vladavini Avstro-ogrske, ki si prizadeva tudi z naseljevanjem Slovencev iz notranjosti. Po prvi svetovni vojni oblast prevzame Italija in kmalu začne izvajati t.i. politiko bonifikacije priimkov, naroda in okolja (gradnja cest, šol, vodovoda).
Zemljevid stare Istre
Konec druge svetovne vojne na območju Istre, zlasti pa na območju con A in B, še ne prinese miru. Londonski memorandum leta 1954 dokončno določi mejo in cona B pripade tedanji Jugoslaviji. Prične se množično izseljevanje italijanskega pa tudi drugega življa v Italijo in istrska mesta ostanejo prazna. Pod taktirko tedanje politike se prične gospodarski razvoj z ustanavljanjem novih industrij, ki pa so za sabo povlekle tudi izredno močno naseljevanje ljudi iz notranjosti tako Slovenije, kot tudi drugih republik nekdanje Jugoslavije. Prišli so iz povsem drugačnega okolja in počasi pričeli poganjati korenine. Sedaj so tu že tretje ali četrte generacije, ki hrepenijo po oblikovanju svoje identitete.
Urejeno bivalno okolje
Ta kratek zgodovinski diskurz nam priča o bogati zgodovini Istre in njenih ljudi. Vsi, ki tu živimo, smo del tega telesa stkanega skozi dolgo časovno obdobje, prišitega na to ilovnato sivo ali rdečo zemljo, vzidanega v kamnite ali betonske zidove, čutimo ga na ulicah večjih ali manjših mest. živimo ga tako v trgovskih centrih, kot med sveto mašo v mestni katedrali. Identiteta je del našo zgodovine, ne glede na to, ali smo v Istri še iz prazgodovine, ali smo prišli včeraj. Pomembno je, da v njej živimo in poženemo korenine.
Piran
Dr. Maša Sakara Sučević
