Spletno stran prenavljamo. Vsa vsebina še ni na voljo na novi spletni strani vendar jo aktivno dodajamo. Hvala za razumevanje.

Za ogled kliknite na spodnji gumb.

Ogled nove strani...
slhrendeit

Nominacija Suhozidne gradnje

  • 11/02/2018


za vpis na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.


Suhozidna gradnja je bila 20. 05. 2016 vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine pod evidenčno številko 2-00051. S tem je izpolnjen pogoj, da lahko Republika Slovenija to enoto nesnovne kulturne dediščine kandidira za večnacionalno nominacijo (skupna nominacija Cipra, Grčije, Bolgarije, Hrvaške, Italije, Švice, Francije, Španije in Slovenije) za vpis na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. UNESCO ta Reprezentativni seznam vodi na osnovi 16. člena Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine (2003) z namenom zagotavljanja večje opaznosti nesnovne kulturne dediščine in zavedanja o njeni pomembnosti ter spodbujanje dialoga, ki spoštuje kulturno raznolikost.

Na osnovi gradiv, ki jih je pripravila delovna skupina za pripravo nominacije, je Ministrstvo za kulturo v sodelovanju s Koordinatorjem varstva nesnovne kulturne dediščine presodilo, da je enota nesnovne kulturne dediščine Suhozidna gradnja primerna za večnacionalno kandidaturo za vpis na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Skupina partnerskih držav, ki sodeluje pri pripravi večnacionalne nominacije, želi vložiti vlogo v postopek nominacije v letu 2017 (rok za oddajo je 31. 3. 2017). Vlogo bo formalno vložila Republika Ciper kot koordinatorka priprave nominacije.

OBRAZLOŽITEV

Suhozidna gradnja je veščina zidanja brez uporabe veziva, pri kateri z odbiranjem razpoložljivega lokalnega kamna, pridobljenega s čiščenjem in urejanjem zemljišč, ter ob razumevanju skladnje, nastajajo različni tipi trdnih kamnitih objektov. Znanje zlaganja kamenja na suho brez uporabe veziva je osnovna in prvobitna tehnika gradnje predvsem na Krasu in v Istri. Je posledica in rezultat boja za preživetje na kamnitem kraškem in istrskem svetu vse od prazgodovine naprej, kjer je postala ključni element značilne kraške in istrske kulturne krajine. Suhozidna gradnja je bila v preteklosti znana tudi v nekaterih drugih delih Slovenije. Znanje se je prenašalo iz roda v rod z opazovanjem, posnemanjem in vajo, ki se je začela že od malih nog. Velik pomen je imela do druge svetovne vojne, ko se je začelo opuščanje tradicionalne kmetijske rabe tal in so suhi zidovi izgubili svoj pomen. Danes to tehniko še poznajo pripadniki generacij, rojenih pred drugo svetovno vojno.

Za gradnjo suhih zidov v odprti krajini se uporablja izključno lokalen neobdelan kamen iz neposredne bližine gradnje. Graditelj se mora vedno znova prilagajati razpoložljivemu, vselej drugačnemu materialu in ga smiselno sestaviti v uporabno konstrukcijo, zato prihaja tudi do lokalno pogojenih različic. Suhi zidovi v odprti krajini služijo različnim namenom. So ogradni, pašniški, vinogradniški, mejni, kolovozni, podporni, protivetrni, protipožarni. V tehniki suhega zidu so grajeni tudi podporni zidovi – škarpe, zavetja pred burjo, opore za trte, groblje, obzidani izviri, kali, vodnjaki, cisterne, ledenice, peskolovi, apnenice, poti, mostovi, železniški nasipi, pečke, okopi, hiške, svinjaki, stopnice ipd.

Gradivo nominacije v Sloveniji pripravlja delovna skupina za pripravo nominacije, ki jo vodi pobudnik vpisa Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Nova Gorica z Javnim zavodom Park Škocjanske jame in ob sodelovanju piranske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine (Slovenskega etnografskega muzeja) in Ministrstva za kulturo.

Delovna skupina partnerskih držav, ki sodeluje pri pripravi večnacionalne nominacije, predlaga, da nominacijo v imenu držav vlagateljic podpišejo stalni predstavniki držav pri UNESCO v Parizu. Zato predlagamo, da Vlada Republike Slovenije za podpis in vložitev nominacije ter sodelovanje v postopkih v zvezi z nominacijo pooblasti veleposlanika Andreja Slapničarja, stalnega predstavnika Republike Slovenije pri UNESCO.

Vir:
84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF/.../$FILE/suhozid.docx Številka: 511-11/2016/44. Ljubljana, 8. marec 2017. GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE. Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Novo na portalu

cache/resized/e5637b3a615ded840978cd9ed37b0010.jpg
Zgodbe (in spomini)
cache/resized/fc2ab97706a96ea0e585f3d1ed7a8c64.jpg
Kulturne znamenitosti
cache/resized/0f8d857ff839f3c1e1c0ac1d3482e7c3.jpg
Zgodbe (in spomini)
cache/resized/bfb809edd8ae264dbbcf068bf9cfa74b.jpg
Kulturne znamenitosti
cache/resized/395d4aab138ba9b7ba2aca1261c6a61a.jpg
Galerije, muzeji

Na strani je 709 gostov in ni članov .

Top