Palača Barbabianca zapira slepo uličico, podobno kot gotska hiša Filiputti, na katero po svoji členjenosti tudi sicer spominja. Tako je seveda obseg fasade omejen s širino uličice, višino pa presega le za volutasti timpanon. Nad razmeroma preprostim, pravokotno arhitraviranim portalom se fasada razgiblje v širno baročno triforo z balustrado, ki zavzema celotno steno med nasprotnima stavbama in pomeni glavni poudarek fasade; ta se nato v drugem nadstropju umiri z dvema, skoraj kvadratnima oknoma. Vse skupaj končuje visoko, polkrožno sklenjeno mansardno okno, nad katerim sloni na dveh pilastrih nekoliko širši timpanon. Uokvirjata ga dve veliki, močno spiralno zaviti voluti. Zaradi strešnega napušča med drugim nadstropjem in mansardnim nastavkom deluje le-ta bolj kot zelo učinkovita kulisa kakor pa organski stavbni člen.
Celotna arhitektura daje uličici prevladujoč pečat, s čimer nastane vtis, da je slepa uličica samo prostorski podaljšek arhitekture, preračunan na poglede iz Čevljarske ulice.
Palača Barbabianca, ena izmed najizrazitejših baročnih palač v Kopru, predstavlja kulturno in zgodovinsko bogastvo mesta. Z bogato členjeno fasado, kovanimi okenskimi mrežami in mansardnim nastavkom s trikotnim zaključkom, ta palača ponuja vpogled v obdobje, ko je plemiška družina Barbabianca igrala pomembno vlogo v javnem življenju Kopra.
Palača Barbabianca, zgrajena v drugi polovici 18. stoletja, se ponaša z izjemno arhitekturo, ki združuje elemente baroka v harmonično celoto. Fasada palače, skrita za vsakdanjim življenjem na Čevljarski ulici, razkriva svojo polnost in izraznost na trgu za stavbo, kjer je bila nekoč manjši park. Mansardni nastavek s trikotnim zaključkom in volutami ob straneh dodaja palači edinstven značaj in prepoznavnost.
Notranjost palače se razvija v dveh krilih in je znana po svoji baročni opremljenosti, vključno z velikim stopniščem in iluzionističnimi poslikavami. Zgodovina palače Barbabianca je tesno prepletena z usodo stare plemiške družine Barbabianca, ki je od sredine 16. stoletja do svojega izumrtja leta 1782 pomembno zaznamovala javno življenje Kopra. Kot nekdanji sedež beneške davčne pisarne je dobila vzdevek Cameral.
Vir:
Murko,Matija: Palača in patricijska hiša v Kopru. Zbornik za umetnostno zgodovino, nova vrsta IX, 1972, str. 23-44, VI-XVII.
https://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:H9E-0xqRzrYJ:https://fr-fr.facebook.com/groups/1569679486669759/permalink/1664529197184787/+&cd=6&hl=sl&ct=clnk&gl=si&lr=lang_en%7Clang_sl
https://visitkoper.si/znamenitosti/historic-sights-palaca-barbabianca/