Po legendi so Argonavti ukradli zlato runo, simbol bogastva trgovine, perzijskemu ljudstvu Kolhidom, trgovcem z vzhodne obale Črnega morja.

Argonavti so bili Jazonova posadka in tovariši pri prisvajanju zlatega runa. Ime so dobili po ladji Argo, na kateri so pluli. Ime pomeni Hitra, obenem pa spominja na graditelja Argosa.

Ladja Argonavtov

Zlato runo je ime za kožuh krilatega ovna. Legenda pravi, da so to bogastvo hranili v zahodni gruzinski pokrajini Kolhidi ob Črnem morju.

Z zlatim runom so uspešno zbežali pred zasledovalci preko Črnega morja po Donavi in Savi v Jadransko morje ter po njem nazaj v domovino Tesalijo.

Njihovi zasledovalci Kolhidi pa naj bi Istri dali ime, saj je po številnih rečnih izlivih v morje spominjala na črnomorsko pokrajino Istro, kjer je bilo tudi istoimensko mesto, kajti ljudje so nekoč verjeli, da velike reke po kopnem povezujejo morja, in da tako Donava-Sava (Hister) povezuje Črno morje z Jadranskim, kar je po njihovem dokazovala tudi podobnost delte reke.

Šele kasneje so se Grki prepričali, da Sava-Donava ni po kopnem povezana z morjem, zato so dodali zgodbo o tem, kako so Argonavti od Nauportusa (Vrhnika) na svojih plečih tovorili ladjo Argo do prve reke, ki se je izlivala v Kvarnerski zaliv (Absirtidi). Po nekaterih variantah mitosa naj bi del Argonavtov ostal v Istri in ustanovil Pulj.

Kot pravijo Vrhničani, je Jazon besen zaradi mogočnih sten na izviru Ljubljanice, do kamor je lahko prišel po vodni poti iz Črnega morja, ki so ovirale njihovo nadaljnjo plovbo, udaril v steno in odtis Jazonove pesti je v Močilniku viden še dandanes. Domačini tem skalam rečejo tudi »Hudičeve skale«. Argonavti so v Močilniku ladjo razstavili in jo na ramenih prenesli do Jadranskega morja.

Jazonova pest - Močilnik pri Vrhniki
V spomin na čas starogrške kulture in potovanja Argonavtov ima občina Vrhnika ladjo Argo upodobljeno v svojem grbu.

Da je vse to res priča tudi nek zapis, da je v ljubljanskem močvirju Jazon premagal zmaja. Namreč, na poti k morju, ob izviru reke Ljubljanice, so se ustavili ob velikem jezeru (Jazonov pristan) in barju, kjer je živela pošast. Jazon se je spoprijel s pošastjo, jo premagal in ubil. Ta pošast naj bi bila Ljubljanski zmaj, ki danes domuje vrh grajskega stolpa v ljubljanskem mestnem grbu.

Ljubljanski zmaj

Resnica pravzaprav ni daleč od legende oziroma jo le-ta izpričuje. Pot Argonavtov opisuje poglavitne smeri grške trgovske kolonizacije, potem ko so Perzijcem odvzeli primat. Istra (jadranska) je v njihovem širjenju kmalu postala stičišče treh poglavitnih trgovskih poti:  
1. z Vzhoda po Donavi in preko Alp na zahod,
2. po zgornji Italiji,
3. po Jadranskem morju.

Jazonov pristan na Vrhniki

Če pa bi arheologom kdaj uspelo najti kakšen dokaz, da so stari Grki trgovali tu še pred prihodom Rimljanov − za zdaj se ugiba o možnosti, da so nekje na naši obali pri Kopru lahko imeli tudi trgovsko postojanko − potem bi to postavilo naše kraje v še povsem drugo luč. Seveda bodo, saj je ob izlivu Rižane v morje po dolgem begu počivala boginja Atena, dokler jo ni dohitel Pozejdon bog morja in vnel se je strašen boj. V njem je Atena izgubila ščit, egido, današnji kleč na katerem počiva zgodovinsko mesto Koper.

Jazon in Argonavti

Stari grški pisci - prvi je ime Istre zapisal zgodovinar in geograf Hekatej iz Mileta (560-490) - se spominjajo živahne trgovine med Jadranskim in Črnim morjem, od koder so prihajala vina z Lesbosa, Khiosa, Thasosa, korziške amfore, bogati darovi iz Sirije, Istra pa je bila bogata s kositrom. Bronaste vaze z Beneškega ali iz Grčije so našle poti preko Istre, tako tudi jantar z Baltika, kositer iz Galije in drugi artikli, seveda ni manjkala trgovina s soljo in sužnji.

Viri:
Bončina, Iztok. Slovenska Istra Zaledje. Standardni program turističnega vodenja. Izdal in založil:
TURISTIČNO ZDRUŽENJE PORTOROŽ, g.i.z.
http://mitologijaa.blogspot.si/2014/04/argonavti.html
http://www.visitvrhnika.si/si/o-vrhniki/zanimivosti-vseh-vrst/argonavti-na-vrhniki
http://onger.org/index.php?mode=novica&menu=1&id=1591