Kapela Svetega Janeza Krstnika ob vili Almerigotti v Pradah
Ob kapeli je nekdanja vila, danes zelo zanemarjeni in propadajoči stavbni kompleks, ki ga je po drugi svetovni vojni uporabljala kmetijska zadruga in ki je po letu 1990 prešel v last družine Kuret, imenujejo domačini Gravisijev grad.
Aksonometrična študija kompleksa vile Almerigotti v 19. stoletju. Poskus rekonstrukcije. Avtor: Igor Sapač
To je nekdanja VILA ALMERIGOTTI, ki je bila pozneje v lasti rodovin GRAVISI in SCAMPICCHIO (Cesta bratstva 21/Pobeška cesta 56, Prade). Domnevno ga je rodovina Almerigotti začela graditi že v prvi polovici 16. stoletja.
 Sverovzhodni del rezidenčnega poslopja |
 Rezidenčno poslopje vile iz vrtne (južne) strani |
Kompleks vile, ki ga je glede na stavbne značilnosti mogoče datirati v 17. In 18. Stoletje, sestavljajo rezidenčno poslopje s prizidano gospodarsko stavbo, manjši vrt na južni strani, večje obzidano dvorišče na severni strani, stolpič ob dvoriščnem obzidju in samostojna kapela.
Detajl stolpiča na severovzhodnem robu obzidja
Rezidenčno poslopje je dolga enonadstropna stavba, sestavljena iz štirih različnih zaporedno nanizanih delov; to je lepo vidno tudi v mapi franciscejskega katastra.
Vila Almerigotti Prade iz franciscejskega katastra okoli leta 1820
Vzhodni del stavbe, kjer je sedaj napol porušeno pritlično gospodarsko poslopje, nikoli ni bil dokončan. Glavna fasada je sedanjo podobo najbrž dobila okoli leta 1700. Opremljena je s polkrožno sklenjenim rustikalnim kamnitim portalom, ki je imel pred drugo svetovno vojno na sklepnem kamnu pritrjeno baročno kartušo z grbom rodovine Almerigotti, in s kamnitimi okenskimi okviri renesančnih oblik, ki imajo v nadstropju profilirane police in preklade.
Predelana glavna fasada vile Almerigotti. Foto: Igor Sapač
Ožja stranska dela fasade sta nekoliko nižja od širšega štiriosnega osrednjega dela. Pred fasado je na severni strani izjemno veliko obzidano dvorišče na kvadratni talni ploskvi.
 Ohranjeni jugozahodni rob obzidanega dvorišča |
 Kamnito obzidje kakovostne izdelave, ki je obdajalo notranje dvorišče, je še vedno v celoti vidno pri vhodnem portonu |
Dvoriščna ploščad je sedaj v glavnem zaraščena. Povsem zaraščen je tudi visoki stolpič ob severovzhodnem vogalu dvorišča, ki je imel verjetno tudi funkcijo golobnjaka.
Stolpič na severovzhodnem robu je kar dobro ohranjen, vendar se zaradi bršljanovega objema ne da videti njegovega vrha
Rustikalni porton v severnem dvoriščnem zidu je podrt; ostal je le skromni fragment njegovega spodnjega dela.
Štokani kamni so ostaline nekdanjega mogočnega portona, enako kamniti valjasti zaključek s kroglico.
Na severozahodni vogal dvoriščnega obzidja je prislonjena že omenjena razmeroma velika kapela Svetega Janeza Krstnika.
Vir:
Sapač, Igor. Gradovi, utrdbe, dvorci, vile v Slovenskem primorju in bližnji soseščini: Ljubljana: Viharnik, 2014, str. 67 – 69
