Aténa je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in vojaške discipline Imenovali so jo tudi Atena Palada. Je hči Zevsa in Metide. Atenina modrost obsega tehnično znanje tkanja in obdelovanja kovin, pa tudi zvitost likov, kot je bil npr. Odisej. Klicali so jo tudi neutrudljiva, devica in prednja bojevnica, tj. ki se bojuje spredaj.
Ateno je spremljala sova, pogosto pa tudi boginja zmage Nike. Prikazana je z egido na prsih (ščit njenega očeta Zevsa) s šlemom in s ščitom z glavo Gorgone Meduze, votivnim darom Perzeja.
Zgodilo pa se je takole. Medusa, ena od treh sester Gorgon, prelepa mladenka, je bila svečenica v Ateninem templju. Bila je predmet poželenja številnih; vendar pa je v Ateninem svetišču občevala s Pozejdonom, gospodarjem morja. Po odkritju onečaščenja svojega svetišča je Atena za kazen Meduzo spremenila v podobo, enako njenim sestram. Meduzini lasje so se spremenili v kače, njen pogled je vsakogar spremenil v kamen. Besna Atena je dekle spremenila v pošastno baburo. Njenim grozovitim dejanjem je konec naredil šele Perzej. Ob pomoči Atene in Hermesa, ki sta ga oskrbela s krilatimi sandali, Hadovo kapo nevidnosti, z mečem in s ščitom, opremljenim z zrcalom, da mu žrtve ni bilo treba gledati neposredno v oči, kar bi ga spremenilo v kamen, je Meduzo obglavil.
Perzej je Ateni v znak hvaležnosti podaril njeno glavo, ki jo je pritrdila na svojo egido (ščit). S tem se je še bolj zavarovala, saj je Meduzina ostudna glava ohranila svojo sposobnost spreminjati ljudi v kamen tudi po smrti.
Usoda Meduze je zelo ogorčila Pozejdona, boga morja. Začel je preganjati Ateno in ta je pobegnila prav v te kraje. Med begom si je želela odpočiti na bregovih reke Rižane, kjer jo je dohitel Pozejdon. Vnel se je strahovit boj v katerem se je Atena pognala v beg potem, ko je izgubila svoj ščit. Atenin ščit, prevlečen s kozjo kožo, je padel v morje, boginjino rotenje pa naj bi tako ganilo njenega očeta Zeusa, da je njeno egido spremenil v kleč. In če otok pogledate od daleč ali z višine, je prav zares podoben na morju počivajočemu ščitu.
Ker je bil ščit pokrit s kozjo kožo, po grško Egis, so mesto poimenovali Aegida in nato Capraria.
Da je to res, nam priča simbol Meduzine glave, ki se pojavlja na velikem sansovinskem kamnitem grbu na fasadi Fontika; drugi, monumentalen, pa nad portalom nekdanje Armerije, sedanjim sedežem Univerze na Primorskem.
Vinko Pisar
Viri:
http://www.regionalobala.si/novica/528_koprski-simboli-in-boginja-modrosti
http://www.cancapodistria.org/sl/zgodovina-kopra.html
https://www.wikiwand.com/sl/Atena
https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/strasna-gmota-kac-in-oci-ki-spreminjajo-v-kamen/157723