"Prvotno" morje je odteklo in za njim so burni tektonski premiki ustvarili Istro, predvsem v obdobju eocena (pred 30-50 milijoni let). Dno tedanjega morja, ki so ga tvorile usedline laporja in peščenjaka, ob manjših vložkih breč numulitnega apnenca in apnenčastih skladov, tvori danes večji del Slovenske Istre. Ker sta izmenjujoči se plasti laporja in peščenjaka, ki ju poznamo kot vodonepropusten fliš, krhki, je k morju bežeča voda v njem zlahka izglodala svoje globoke zi oči sledi. Od tod tudi izrazita značilnost istrske krajine, tj. izjemna reliefna razgibanost. Pretežni del Slovenske Istre sestavlja flišno gričevje, ki se postopno vzpenja od morja proti notranjosti in je prepredeno z dolinami in dolinicami, hudourniškimi grabni in grapami. Tako so doline ob zgornjih delih potokov ozke in strme, ob spodnjih pa široke. Večje reke, kot so Rižana, Badaševica, Drnica in Dragonja, so s seboj odnašale naplavine in ob morju ustvarjale zelo rodovitne ravnice. Vrtine pri raziskavi Sečoveljskega premogovnika so pokazale, da znaša debelina sedimentnega gradiva v osrednjem delu Sečoveljskih solin do 90 m. Doline ločujejo podolgovati hribi. To pretežno hribovito območje se imenuje tudi Šavrinsko gričevje. Kraški rob z nadmorsko višino do 500m predstavlja mejo med mehkim flišnim delom Istre in trdim apnenčastim kraškim delom. Vleče se od vasi Osp prek Črnega Kala nad vasmi Loka, Hrastovlje do Zanigrada ter območja Badin nad Sočergo. Kraške stene so iz staroterciarnih apnencev, vmes pa so mozaično rezjedeni deli iz flišnih usedlin. V preteklosti so se zaradi orogenih gibanj apnenčasti bloki lomili in narivali eden čez drugega, tako da se je izoblikovala posebna zgradba, podobna ribjim luskam, ki je lepo vidna pri Črnem Kalu. V teh in še nekaterih drugih plasteh je še precej fosilnih ostankov školjk, morskih ježkov in rdečih alg.