slhrendeit

Vila Carlisburgo

Razsežno območje nekdanje vile Carli (Carlisburgo), kasneje preimenovane v vilo Carlisburgo na območju današnjega Cereja še danes zastavlja bivanjske razmere današnjih prebivalcev. Vedeti malo več o preteklosti je stvar prestiža in tradicije, ki ji pripadamo.

  Zahodna vila na območju Cereja je pripadala družini CARLI. Leta 1757 jo je po očetu podedoval veliki koprski razsvetljenec, polihistor, enciklopedist in ekonomist Gian Rinaldo Carli (1720 – 1795), ki je nato tam gradil predilnico, tkalnico in barvarno. Ves kompleks je bil prvi manufakturni obrat v koprskem zaledju v 18. stoletju. Leta 1764 se je Carli zaradi neuspešnega poslovanja svojega podjetja, zlasti zaradi naravnih ujm in prehude konkurence bližnjega Trsta, odločil, da bo proizvodnjo opustil in zapustil Cerej oziroma Koper.  

 Ortofoto podrocja vile optOrtofoto posnetek območja vile Carlisburgo danes (leta 2015)

 Vili Carlisburgo se približujemo iz vzhodne smeri, iz smeri vile Borisi v Cereju. Na začetku naletimo na visok kamniti zid, ki je obdajal ogromen vrt vile. Raztezal se je kvadratno 100 x 400 m. Že sam zid je bil zaradi njegove razsežnosti gradbeni podvig.  

P1010071 optSuhi zid na vzhodni strani nekdanjega vrta vile Carlisburgo

Na sredinskem delu stranice kamnitega zida utegnemo zaznati  njegove prvotne dimenzije. Visok je bil 2,5 m, v prerezu širok 50 cm. Deluje zelo elegantno, pokrivala ga je kapa v obliki položnega kamnitega trikotnika. Opaziti je, da so ga današnji lastniki na dveh mestih že popravljali. Plombe izdaja drugačna barva kamna, toda suhograditeljsko predstavljajo dokaj kakovostno obnovo tradicionalnega suhega zida.  

P1010073 optNova kamnita plomba v suhem zidu in detajl nekdanje višine ter zaključka suhega zida, ki je obdajal vrt vile Carlisburgo.

 Zavijemo po cesti okoli zida in na robu ugledamo manjšo kapelico novejšega datuma.  

P1010076 optKapelica na jugozahodnem robu kompleksa nekdanje vile Carlisburgo

  Čaka nas vožnja vzdolž ograjenega posestva in vrta, dokler skoraj pol kilometra naprej ne dosežemo njenega vzhodnega dela. Tudi danes nekdanji rezidenčni del ni dostopen neposredno, ampak šele prek obsežnega dvorišča, na katerem je nastalo več stavb.  

P1010122 optRobna kamna, ki označujeta dostop na nekdanje dvorišče vile Carlisburgo

 P1010121 optIn sedaj prek nekdanjega dvorišča proti nekdanji glavni rezidenčni stavbi

Med letoma 1757 in 1760 je prvotno manjšo vilo prek štirideset zidarjev preuredilo v reprezentativno rezidenco, ki se je takrat imenovala CARLISBURGO. Carli je dal v vrtu ob povečani vili postaviti številne antične spomenike, ki jih je pripeljal iz raznih krajev. O teh artefaktih ni mogoče najti sledi, toda prebivalci so na nekdanjem dvorišču postavili na ogled mnogo kamnitega pohištva. To so ne nazadnje zelo bogati detajli.  

 P1010105 opt P1010119 opt 
 P1010110 opt  P1010109 opt

Za gradnje v kompleksu vile so potrošili veliko denarja. V vili so si lahko privoščili najboljšo hrano, ki so jo pripravljali v podzemni kuhinji, ob kateri je bila tudi vinska klet.

V 20. stoletju so kompleks nekdanje vile z gospodarskimi poslopji in vrtom razdelili  ter preuredili v zasebne stanovanjske stavbe. Večino starih poslopij so podrli in nadomestili z novimi, ki imajo sedaj v okviru zaselka Žburga hišne številke Bonini 39 – 46.  

P1010084 optVzhodna stran današnjega rezidenčnega niza vile Carlisburgo

P1010101 optStarejša stavba na nekdanjem dvorišču vile

    Nekdanja zasnova kompleksa vile je dokumentirana v mapi franciscejskega katastra; stavbe so bile razvrščene ob zahodni in južni strani razsežnega obzidanega vrta, ki je kot območje ohranjen še sedaj. Na južni strani je na lokacijah sedanjih novejših hiš stal niz stranskih poslopij, v katerih so bile sprva najbrž tudi stanovanja delavcev manufakture. Rezidenčno poslopje je stalo na zahodni strani, pred njim pa je bilo veliko dvorišče. Sedaj je v predelani obliki ohranjen le še podkleteni enonadstropni severni del rezidenčnega poslopja.  

 Vila Carlisburgo franciscej optVila Carlisburgo franciscej

Vsi stavbni členi razen dela podstrešnega venčnega zidca so modernizirani. V prvotni obliki je ohranjena le razsežna banjasto obokana klet.     

P1010085 opt Pritlični del ohranjenega rezidenčnega poslopja, ki vodi v banjasto obokano klet.

P1010093 opt Današnji ohranjeni del rezidenčnega poslopja iz zadnje strani

 

Južni del rezidenčnega poslopja se je v drugi polovici 20. Stoletja spremenil v razvalino in leta 2010 so ga z ostanki nekdanje kapele vred podrli ter nadomestili z novo stanovanjsko hišo.  

P1010112 optJužni del rezidenčnega poslopja vile Carlisburgo na katerem stoji novo stanovanjsko poslopje

 Severno od nekdanjega rezidenčnega poslopja je na južni fasadi poslopja Bonini 39, ki na franciscejskemu katastru še ni označeno in ki je najbrž nastalo v drugi polovici 19. stoletja, je ob prehodu na vrt ohranjen stenski vodnjak klasicističnih oblik iz prve polovice 19. stoletja. Vodnjak ima obliko polkrožno zaključene niše, pozidane z opeko, ki jo obdaja velik okvir iz belega apnenca. Okvir ima na vrhu profilirano ravno preklado, pod katero je zanimivo oblikovani geometrični friz.  

P1010087 optVodnjak v zidu

P1010088 opt Detajl geometričnega friza pod profilirano ravno preklado vodnjaka

P1010092 optVodnjak je na levi strani poslopja, celotno poslopje pa izkazuje nastanek v drugi polovici 19. stoletja

 Vrtni del nekdanje vile je danes v svojem vzhodnem delu del intenzivnega gradbenega posega. Zna biti, da je to končno hkrati prava uveljavitev izvrstnega položaja nekdanje vile.  

P1010102 optPogled iz vrta nekdanje vile proti morski obali.

P1010097 optNovi niz stavb na vrtu nekdanje vile na levi, na desni strani so zadnji deli niza današnjih stavb ob južnem robu vrta nekdanje vile Carlisburgo.

 Stavbni niz ob južnem robu nekdanjega vrta v njegovem vzhodnem delu je povsem posodobljen  

 P1010129 optDanašnji niz na južnem delu posestva Carlisburgo

 Kaj naj na zaključku rečemo o Gian Rinaldo Carliju, ki mu dolgujemo to potovanje v preteklost. Bil je PODJETNIK. Doživel je zlato obdobje in kasneje gospodarski zaton. Kadarkoli danes obravnavamo arhitekturne gradnje iz preteklosti bi morali vedno imeti pred očmi, da so nastale iz gospodarske dejavnosti, ne rentjerstva. Naša zgodovina je zgodovina pogumnih, ki so bili toliko smeli, da so pustili sled.

Vir:

Sapač, Igor. Gradovi, utrdbe, dvorci, vile v Slovenskem primorju in bližnji soseščini: Ljubljana: Viharnik, 2014

Read 912 times petek, 06 avgust 2021 18:41