Kmetijo sestavljata dva objekta postavljena v nizu. Leva stavba je novejša in na fasadi so se ohranila le dva glagolska napisa.
Desna zgradba, nizek in čokat dvoetažen objekt z vkopano kletjo je Benkova hiša (Črni Kal 46), najstarejši poznan signiran in datiran objekt ljudskega stavbarstva na Slovenskem, s sledovi sočasnega poznogotskega in romanskega oblikovanja. Grajena je iz klesanih apnenčastih in lapornih kamnitih blokov. Hiša ima dve osnovni etaži in v vsaki je le en prostor. Spodnja etaža je bila hlev in prostor za shranjevanje orodja. Zgornja etaža pa je bilo bivališče. Hiša ima majhne okenske odprtine in zaobljene portale.
Na zahodni strani hiše je polkrožno zaključen romanski portal z napisom, da sta hišo l. 1489 zgradila mojstra Andrej in Benko (Andreas et Benco construxerunt). Drugo tolmačenje napisa govori o lastnikih Andrejašiču in Bažcu. Starejša letnica nastanka naj bi bila celo 1457.
Notranjščina je z lesenimi ravnimi stropi predeljena v tri etaže, vsaka od njih ima poseben vhod na zunanjščini. Notranjščina posameznih celic je razmeroma preprosta, enolično ostenje prekinjajo le posamezne stenske niše in odprtine oken in posameznih vhodov. Benkova hiša je grajena iz pravilno klesanih kamnitih blokov in krita s strmo kamnito streho. Velja za najstarejšo vaško hišo na Slovenskem. Njena notranjost žal ni dostopna za oglede, je pa njena zunanjost vsekakor vredna ogleda.
Po ljudskem izročilu so v hiši prebivale tri družine - ohranjeni so sledovi kaminskih kurišč v vseh etažah. Podatek kaže, da je bila hiša morda zgrajena kot "pristava" ali pa kot gostaška hiša. Po drugi strani pa kaže krepka zidava z malimi okenci, da je poslopje morda služilo kot neke vrste kašča za zbiranje pridelkov oziroma dajatev.
Kot oblikovni fenomen je Benkova hiša primer izjemen arhitekture v kmečkem okolju, ki po svoji strukturi (predvsem zidava iz pravilnih blokov) nima v širšem bližnje sorodnih stavb. Vendar gre zaizrazito ljudsko pojmovano stavbo. Sočasni rnesačni elementi in drobni dekor, ki temelji tako v trdi romanski tradiciji kot v novih renesančnih pobudah, je oblikovan in interpretiran izrazito rustikalno. Skratka gre za po dimenzijah in namenu skromen podeželski objekt, ki pa je grajen na način sočasnih renesančnih trdnjav. Tudi v tej smeri bi bile potrebne še podrobnejše raziskave - zlasti glede na gradnjo utrdbenega pasu o katerem pričajo obnovljene razvaline utrjenega črnokalskega gradu nad naseljem, stolp nad Podpečjo itd.
L. 1990 so hišo s pomočjo konservatorjev temeljito prenovili.
Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper
Vir: https://situla.gov.si/slike/z016-0226.pdf
