Prevlada beneških arhitekturnih oblik, ki dajo pečat ulicam in trgom istrskih mest, je opazna od začetka 15. stoletja. Tudi v najmanjših mestih so gradili številne večnadstropne hiše, ki imajo na fasadah obvezno široka, okrašena okna in balkone v slogu beneške cvetne gotike. Za razliko od beneških oddajajo istrske palače drugačno vzdušje, so bolj čvrste in zaprte, grajene iz pravilno klesanih kamnitih blokov, medtem ko so elegantni kamniti okvirji na beneških hišah vgrajeni v opečnate zidove.

Beneške hiše v Istri mogoče niso toliko beneške zaradi potrebe po sprejemanju likovnega vzora prestolnice, temveč zaradi bolj praktičnega razloga. Čvrste apnenčaste bloke so stoletja prevažali iz istrskih kamnolomov v Benetke, a tamkajšnji kamnoseki in graditelji so prihajali organizirat delo v kamnolomih, kjer je kamen lomila množica istrskih kamnosekov. Beneški mojstri so v Istri izdelovali kamnite izdelke, kot je bil običaj v Benetkah, in prav tako so bili na gradbiščih prestolnice zabeleženi številni istrski kamnoseki.

S svojimi osmimi obodnimi trgi, od katerih jih je kar šest imelo svoj mandrač – pristanišče za vezanje bracer in trabakul, lesenih tovornjač za prevažanje soli in drugih tovorov, ter batan in pasar, manjših ribiških čolnov, ni več le pretežno srednjeveški in še posebej beneški, kakršen slog je v njem prevladoval še sredi 20. stoletja, temveč se značilna arhitektura istrskih mest z obnovljenimi palačami prepleta z novogradnjami sodobnosti, ki so delno zabrisale njegovo otoško silhueto.

Vse ulice, poti in vzponi vodijo na osrednji, glavni, Titov trg (Platea Comunis), ki sodi med najlepše na Jadranu, a po vsem mestu se prelivajo starodavne kulture Sredozemlja s tistimi s celine, ki so vsaka po svoje pustile neizbrisljivo zgodovinsko sled. Pa naj je bil grška Egida, rimski Capris, bizantinski Justinopolis, beneški Capo d’Istria (dobesedno Glava Istre), hrvaški Kopar ali slovenski Koper – vedno smo v istem mestu.

Nekdanje skladišče soli

Ob starem koprskem mandraču, nekdanji Porporelli, se bohoti nekdanje skladišče sv. Marka iz 17. stoletja za shranjevanje soli iz koprskih solin. Za njim je Carpacciev trg z Justininim stebrom iz leta 1572 s koprskim grbom, postavljenim v spomin na zmago pri Lepantu, v kateri je sodelovala tudi koprska galeja, vodnjakom v značilni obliki kapitela iz srede 15. stoletja, prinesen leta 1935 iz Benetk, in dvonadstropno beneško-gotsko stanovanjsko hišo iz 14. stoletja – Carpaccievo hišo na številki 6. Po ustnem izročilu naj bi se v njej rodil beneški slikar Vittore Carpaccio, bolj verjetno pa je, da je v njej živel njegov sin Benedetto Carpaccio, ki je veliko delal po Istri in v Kopru.

Današnja podoba je posledica temeljitih prenovitvenih del iz let 1935 in 1955. Nedaleč od Carpaccievega trga, v Kidričevi ulici, nekdanji Santorijevi (imenovana po svetovno znanem koprskem zdravniku Santoriu Santoriu (1561–1636)) je palača Totto ex Gavardo. V 18. stoletju so združili tri stavbe v sedanjo dolgo obliko z nizom pravokotnih oken v pritličju in rdečkastim pročeljem. Na sredi kraljuje kamniti baročni relief leva sv. Marka, ki so ga namestili leta 1924. Relief, ki velja za najkvalitetnejšega te vrste v Kopru, je prej stal na Levjem gradu, utrdbi, ki je nadzorovala cesto s kopnega v mesto. Zanimiva je tudi notranjost palače: pod sodobnimi arkadami, ki v nizu hiš v ulici veljajo za tujek, boste odkrili lepo kamnito stopnišče z vhodom v domovanje nekdanje plemiške italijanske družine, ki je – tako kot mnoge druge – v desetletju po drugi vojni zapustila svoj
rodni Koper.

Ko se Kidričeva ulica razširi v Muzejski trg, boste ugledali zelo lepo zgodnjebaročno palačo družine Belgramoni Tacco iz časa okrog leta 1600 z mogočno avlo, muzejskim lapidarijem in prekrasnim vrtom, obdanim z zidom. V njej domuje Pokrajinski muzej Koper z zgodovinsko zbirko palače, mesta in pokrajine, a danes jo uporabljajo tudi za glasbene in kulturne prireditve, saj premore izredno akustično dvorano.

Osrednji mestni trg (nekdaj Platea comunis, kasneje Stolnični trg) ali Titov trg obkrožajo najpomembnejše mestne stavbe z bogato zgodovino. Po arhivskih podatkih sta Loggio za javne potrebe meščanstva v letih od 1462 do 1464 zgradila mojster Nikolaj iz Pirana in kamnosek Tomaž iz Benetk, leta 1698 so jo razširili in povišali za nadstropje. Nasproti Loggie je prelepa Pretorska palača, najpomembnejša profana arhitektura v mestu z bogato stavbno zgodovino od 13. do 17. stoletja, a sedanjo podobo je dobila pretežno v drugi polovici 15. stoletja. Tu sta pred kratkim obnovljeni Armerija in Foresterija. Foresterija – levo ob Pretorski palači – je bila domovanje podestatovih gostov, ki so se ustavili v Kopru, kasneje visokih uradnikov. Armerija pa je bila skladišče orožja. Po drugi svetovni vojni sta postali upravni stavbi, danes ima v njej sedež Univerza na Primorskem. Tik za Pretorsko palačo je baročna hiša Orlandini, imenovana tudi Prefektova palača, saj je služila kot bivališče istrskega prefekta Angela Calafatija v napoleonskem obdobju. Ima značilno majhno notranje dvorišče. Iz stranske ulice vodi vanjo baročni portal s plastiko moške glave. Hiša je bila barokizirana leta 1774.

V isti črti leži tudi hiša Gallo, beneško-gotska konstrukcija s šilastimi okni in opečnatim napuščem, s sledovi fresko slikarije v prvem nadstropju.
Najlepša palača, ki skupaj z drugimi obkroža trg, je palača Brutti. V njej je danes Osrednja knjižnica, sicer pa je delo beneškega arhitekta Giorgia Massarija iz leta 1714. Stavba ima bogato členjeno baročno pročelje, razkošno vhodno vežo in stopnišče.

Na drugi strani Brola se boste zagledali v stavbo s številnimi grbi, tako imenovano fontiko – nekdanje skladišče za žito in druga živila. Gre za beneško-gotsko arhitekturo iz konca 14. stoletja (1392), ki ima na glavni fasadi bogato kamnoseško obdelane arhitekturne detajle in serijo grbov s stilnimi značilnosti od gotike do baroka pomembnih koprskih županov.

Palača Gravisi - Barbabianca na desni

Palača markizov Gravisi-Barbabianca (danes Glasbena šola) iz leta 1710 slovi po »zreli« baročni arhitekturi na pročelju, reliefnem okrasu in po njeni notranjščini, ki je ohranila izvirno razmeščenost. Glavno dvorano so poslikali v 19. stoletju.
Malo dalje, v Cankarjevi ulici, izstopa dotrajana zgodnjebaročna trinadstropna stavba, palača De Belli. Nastala je v drugi polovici 16. stoletja, njeni svetli dnevi so že zdavnaj zašli in še vedno ni dobila ustrezne namembnosti.

Beneško gotska hiša na Gramscijevem trgu

S pozidavo bližnje stolpnice je Gramscijev trg izgubil zaključenost srednjeveško-beneškega trga in niti prenova beneško-gotske hiše na številki 4 in 5, v kateri ima svoje razstavne prostore etnološka zbirka Pokrajinskega muzeja, ni rešila porušenega ravnovesja koprskega obodnega trga, ki ga je nekdaj zapiralo skladišče soli. Omenjena hiša, predelana v baroku, kaže tudi stilne značilnosti 14. stoletja. Zidana je iz nepravih kamnitih skladov, ima nadstropni pomol, ki sloni na rezljanih lesenih nosilcih, sredi fasade jo krasi bifora. Ta tip hiše boste po Kopru videli na več krajih, verjetno je bil v tem
času to razširjeni način zidave, ki ga je uporabljal predvsem obrtni in ribiški del koprskega prebivalstva.
Podobna hiša z nadstropnim pomolom je tudi hiša Favento-Guzzi v Obzidni ulici, renesančni objekt na vogalu Gallusove in Ulice stare pošte, in pa hiša v Kačji ulici ter še kje po Kopru. Navdih za pomolno postavitev prvega nadstropja je treba iskati na Daljnem vzhodu, od koder so tovrstno gradnjo sprejeli v beneškem stavbarstvu in je z njenim upravnim in kulturnim vplivom prišla tudi v Istro.

Ob Vodnjaku da Ponte, ki se na tem mestu omenja že leta 1423, a sedanje baročno kamnoseško delo je iz leta 1666, in renesančnih mestnih vratih Muda iz leta 1516 (edina ohranjena izmed dvanajstih, ki so se nekdaj odpirala v mestnem obzidju) na Prešernovem trgu, po Župančičevi ulici prispete do palače Carli (po koprskem grofu Gianu Rinaldu Carliju), ki je s stransko fasado sklep Čevljarske ulice. S svojo baročno strukturo in prav takšno notranjo razporeditvijo sodi med najpomembnejše koprske spomenike iz tiste dobe. Tudi tu izstopa osrednji del pročelja s polkrožnim portalom in plastiko moške
glave v temenu ter triforo in kamnitim balkonom v nadstropju. Namesto mezaninskih oken, ki jih ponavadi opažamo pri koprskih baročnih palačah, zaljšajo palačo Carli majhna obrobljena ovalna okna. Na zaprtem dvorišču kvadratne osnove z bogato obdelavo fasad se je ohranil gotski vodnjak iz leta 1418.

V bližnji Dimnikarski ulici je vrsta hiš, kjer se je ohranila tipična razgibanost stavb z dvema značilnima dvonadstropnima mostovoma. Zato strokovnjaki ugotavljajo, da gre pravzaprav le za baročno predelane gotske hiše, kar dokazujejo številni gotski detajli na zunanjščinah stavb. V zgornjem delu najbolj živahne ulice v mestu, Čevljarske ulice ali Calegarie (ime baje izvira iz narečne besede calegher – čevljar), je stranska slepa uličica, kjer stoji, ujeta med stranskimi hišami, baročna dvonadstropna palača družine Barbabianca iz 18. stoletja. S svojim bogatim baročnim pročeljem je slikovit konec te ozke gazi, ki je v takratnem pomenu pojmovana kot prostor pred palačo.

Na številki 13 Gortanovega trga se dviga beneško-gotska palača Almerigogna, ki sodi med najpomembnejše spomenike gotskega sloga v Kopru. Gre za dve stavbi, ki ju združuje zelo dekorativno poslikano pročelje, restavrirano leta 1969.

Bližnjo Ulico agrarne reforme (polna podhodov) krasi lepa baročna palača in nekoliko osamljen kamnit Verzijev portal, nekoč del gotske palače Verzi. Portal – ta dognani arhitekturni spomenik – odkriva izredno pretehtano merilo in skrbno kamnoseško obdelavo. Zunanji obrisi so obrobljeni z zoborezom, notranji s kimo. V šilasti odprtini počiva vpet v preklado grb družine Verzi. Posebna značilnost so stolpičasti sklepi zidu, izdelani iz opeke. Ta prvina je mlajša in je povzeta po motivih beneške palače Ca’Foscaro v Benetkah.

Vzporedno z Ulico agrarne reforme je Ulica OF, kjer je na številki 12 zgodnjebaročna palača Tarsia (datirana z letnico na sklepniku vhodnega portala v leto 1669). Čeprav je bila v 18. stoletju predelana, kaže po prostorski zasnovi in obdelavi detajlov značilnosti arhitekture na prehodu med renesanso in barokom. V njej je sedež časopisne hiše Primorske novice.

Perkavčeva hiša

Na drugi strani mesta, kjer se sodobno pristanišče nesramno zajeda v mestno podobo, je Ribiški trg, eden pomembnejših na mestnem obodu s pristaniščem. Niz beneško-gotskih stanovanjskih hiš iz 14. stoletja oblikuje vzhodno stranico trga. V šestdesetih letih 20. stoletja so ga zagradili s stavbami pristanišča in visokim zidom. Prebivalci so ob zgraditvi severne obvoznice po desetletjih ponovno zadihali in slikoviti trg je postal zopet dostopen javnosti. V Solinarski ulici št. 2 je romansko-gotska meščanska hiša Percauz z ohranjeno in obnovljeno zunanjščino. To je ena od najstarejših koprskih profanih stavb in najkvalitetnejši primer koprske arhitekture na prehodu iz romanike v gotiko, morda zgrajena že v 13. stoletju.

Vir:
http://heartofistria.org/fileadmin/documents/brosure/palaceSLO_GB.pdf