Spletno stran prenavljamo. Vsa vsebina še ni na voljo na novi spletni strani vendar jo aktivno dodajamo. Hvala za razumevanje.

Za ogled kliknite na spodnji gumb.

Ogled nove strani...
slhrendeit

Kulturna dediščina in turizem

Kulturna dediščina igra pomembno vlogo pri prepoznavnosti države v svetu in hkrati predstavlja najplemenitejši način ustvarjanja vezi med narodi, ljudmi in kraji. Med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo, pomeni iskanje korenin preteklosti, za pravilno in lažje usmerjanje dejanj prihodnosti.

Kulturna identiteta hkrati povezuje in razlikuje med različnimi evropskimi narodi. Pomeni temelj prepoznavnosti vsake države in hkrati največjo konkurenčno prednost države na trgu kulturno-turistične ponudbe Evrope in sveta.

Predvsem prepoznavnost in uspešnost turistične ponudbe neke dežele je v veliki meri odvisna od intenzivnosti vključevanja prvin kulturne dediščine vanjo. Janez Bogataj (1992) meni, da turistični razvoj, ki vključuje dediščinsko miselnost, lahko postane gonilna sila, ki bo spodbujala ljudi k večjemu zanimanju za svojo kulturno dediščino in identiteto, kajti razne oblike dediščine pomenijo le sredstvo za razkrivanje življenjskih slogov, v določenih časovnih obdobjih. Le ti pa nam kažejo kontinuiteto do današnjega časa, ki ga s svojimi razsežnostmi bogatijo in dajejo motive za nove oblike ustvarjalnosti v sodobnem času.

» Promet sektorja kulturne dediščine v Evropi je cca. 338 milijard EUR letno (leto 2001) v primerjavi z npr. 17 milijard prometa perifernega informacijsko-komunikacijskega sektorja istega leta v ZDA, ali 39 milijard EUR prometa multinacionalke BMW ali 183 milijard USD namenjenih R&D vseh najpomembnejših ameriških podjetij. Investicije v kulturno dediščino in njeno vzdrževanje ter trženje v Evropi neposredno zaposluje cca. 306.000 ljudi na leto, samo v Franciji npr. 40.000 obrtnikov, ki vzdržujejo in obnavljajo objekte kulturne dediščine. Ocenjuje se, da indirektno kulturna dediščina angažira okoli 7,8 milijonov ljudi letno oziroma omogoča več kot 8 milijonov delovnih mest, predvsem zaradi značaja sektorja kot izjemno delovno intenzivnega, kar je značilno za ves turistični sektor. Vsako direktno delovno mesto povezano s kulturno dediščino ustvari 26,7% indirektnih delovnih mest v primerjavi z avtomobilsko industrijo kjer je ta odstotek le 6,3. Obnova objektov kulturne dediščine je v primerjavi z gradnjo stavb (110 %) ali gradnjo avtocest (100%) mnogo večji generator delovnih mest (126%).

Študija – Measuring the results of English Heritage Regeneration, 1999 dokazuje, da investicija v obnovo KD za vsakih 10 000 funtov spodbudi investicije nadaljnjih 48.000 funtov zasebnih in javnih sredstev.«

Vir:
Nypan T., Cultural Heritage Monuments and Historic buildings as value generators in a post-industrial economy. With emphasis on exploring the role of the sector as economic driver, Directorate for Cultural Heritage, Norway, 2003, page 5.
http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/raziskave-analize/dediscina/Turizem__Bozicnik.pdf
Bogataj J. (1992). Sto srečanj z dediščino na Slovenskem. Prešernova družba. Ljubljana.

 

Read 1718 times nedelja, 17 november 2019 19:39

Novo na portalu

cache/resized/2b0220451323c657bff424128f4c2e0b.jpg
Kulturne znamenitosti
cache/resized/ccaa06b732b04cfa1c3fbf42c26b2aa6.jpg
Kulturne znamenitosti
cache/resized/f9ddf6351f21430ea86e90da7faa6ef4.jpg
Zgodovinski kraji, gradovi in utrdbe
cache/resized/d88d9fe8b5e1a677c1a569cd33ab8984.jpg
Slovenska istra
cache/resized/ab03b41f423d0b604a07060646c54e6c.jpg
Slovenska istra
cache/resized/27c31facb3d18470141cf5e4bb92f316.jpg
Skozi zgodovino

Na strani je 127 gostov in ni članov .

Top