Ob pomoči rovinjskega arhitekta Riccarda Paliage sta hišo in vrt prenovila tako, da se novo na nevsiljiv način prepleta s starim. »Vse se je začelo pred osmimi leti, ko je prijatelj iz Rovinja kolesaril tu okrog in po naključju slišal, da se posestvo prodaja. Takoj sem odšel v Bale, se mesec dni pogajal z lastnikom, na koncu pa plačal izhodiščno ceno,« pravi Plišo.
Več kot sto let stara stancija, ki je od morja oddaljena le dva kilometra, je dobila ime po prvem lastniku, nekem Meneghettiju, ki se je v Bale priselil iz okolice Vidma. »Ko so sredi 19. stoletja v Istro prišli Avstrijci, je bila v bližini posestva velika utrdba s 600 vojaki za obrambo pred Italijani. Za Meneghettija je bilo to odlično tržišče. Vojska je od njega kupovala ovce, vino in sir. V času prve Jugoslavije so z vojsko trgovali tudi poznejši lastniki posestva, neki Kuftići.«
Od devetdesetih let je posestvo počasi, a vztrajno propadalo, dokler ga ni leta 2001 kupil zagrebški odvetnik. Danes je zgled investitorjem, kako prenoviti historični objekt, da ta ohrani avtentičnost, a je hkrati prilagojen modernemu načinu življenja. Hiša je zgrajena iz belega istrskega kamna in to skoraj natančno tako, kot je bil videti original. Dodana je bila le zunanja pokrita terasa, del poslopja pa so morali predelati, da so lahko zgradili notranji bazen. V hiši so štiri luksuzno opremljene spalnice in kopalnice, velika dnevna soba z odprtim kaminom, v podeželskem stilu opremljena kuhinja, sodobno opremljena kuhinja za kuharja, vinska klet, bazen, savna in fitnes. Ob hiši je 50 kvadratnih metrov velika pokrita terasa z vrtno opremo. Glavna spalnica skupaj s kopalnico z banjo in tušem meri kar 64 kvadratnih metrov. Zanimiv detajl sta po naročilu izdelani kovinski nočni omarici v obliki staroslovanskih črk.
Štiristo kvadratnih metrov velika vila je polna starinskega pohištva iz 18. in 19. stoletja ter avtentičnih detajlov, kot so na primer starinske ure na polici kamina v dnevni sobi ali vrtna miza, izdelana iz starih hišnih vrat. Na vrtu so na voljo strelišče za lokostrelstvo, vadišče za golf in zunanji bazen.
Plišo na posestvu preživi vsak prosti trenutek. Njegovi največji strasti sta oljčno olje in vino. »Pravijo, da je oljka kot mati - karkoli ji daš, ti ona vrne še več, trta pa je kot ženska - noben trud ji ni dovolj.« Na posestvu je posadil 1500 oljk in 30 tisoč vinskih trsov, iz česar prideluje oljčno olje in vino tako zase kot za trg. Pred tremi leti je bilo deviško olje Meneghetti na tekmovanju v Italiji izbrano za najboljše na svetu v svoji kategoriji. »V 15 kategorijah se je za nagrade potegovalo 6000 olj iz vsega sveta. Smešno je, da sem kot Bosanec postal avtoriteta za oljčno olje.«
Sprva se je nameraval ukvarjati le s pridelavo oljčnega olja, zato je oljke posadil skoraj po celotnem posestvu. Ker jih je že prvo zimo zaradi nizkih temperatur veliko pomrznilo, je uničene sadike naslednje leto zamenjal s trto. »Ni me sram priznati, da v začetku o vinogradništvu nisem vedel nič.« To se je dokaj hitro spremenilo, saj se je umetnosti pridelave vina učil od izkušenih slovenskih vinarjev Kristančič. »Skupaj z Alešem Kristančičem smo se odločili za klasično bordojsko mešanico.« Trsi so posejani na gosto, zaradi česar je donos sicer manjši, a ima grozdje visok odstotek sladkorja. Od rdečih vin proizvaja merlot, cabernet sauvignon in cabernet frank, od belih pa chardonnay, sivi pinot in malvazijo. Vino stara v hrastovih sodih, uvoženih iz Francije.
Medtem ko vina kreira Plišo sam, večino fizičnega dela na posestvu opravi najeta delovna sila. Za vinograd in pridelavo vina skrbi glavni upravnik posestva Damir Bosek, ki z ženo in štirimi otroki živi kar na posestvu, v lični hiši ob gospodarskem poslopju. Po izobrazbi je enolog oziroma bo to postal v kratkem, saj prav zdaj piše diplomsko nalogo. Poleg petih delavcev, ki skrbijo za posestvo, so na plačilni listi še čistilka, natakar in dva kuharja. Skrbijo tako za udobje lastnika kot za udobje gostov, ki hišo najamejo za počitnikovanje. Plišo se je namreč že pred petimi leti odločil, da bo hišo oddajal, saj je to najboljši način za kritje visokih stroškov vzdrževanja. Gostje lahko uživajo v odlično pripravljeni domači istrski hrani, od jedi s tartufi, testenin s pestom Meneghetti iz lokalnih zelišč do kotletov istrskega goveda boškarina.
Celotno osebje je gostom na voljo brezplačno, saj je ta strošek vključen v ceno najema. Nič čudnega torej, da najemnina za razkošno vilo znaša od 900 pa tja do 1400 evrov na dan, odvisno od sezone. Vilo je mogoče najeti le v celoti in praviloma ne za manj kot sedem noči. To pomeni, da je treba za teden dni pripraviti najmanj 6.300 pa tja do 9.800 evrov. Za tiste, ki so vajeni bivati v hotelih s petimi zvezdicami, to sicer ni pretirana cena, saj je treba upoštevati, da v hiši lahko prespi do deset oseb. »Najem takšnega posestva bi v Toskani ali na Karibih stal 20.000 dolarjev na teden,« meni Plišo. Hišo oddajajo 25 tednov v letu, in to v vseh letnih časih. Med gosti prevladujejo družine z otroki ali prijatelji, ki tu preživljajo počitnice, veliko pa je tudi gostov, ki si posestvo najamejo za poroko ali poslovno zabavo.
»Bale so eno najbolj privlačnih območij za investicije. Pobudnik projekta Bale, Plinio Cuccurin, je naredil izvrsten prostorski načrt, ki je usmerjen v elitni turizem. Če se bo prenovilo samo dvajset stancij in zgradili predvideni hoteli v bližini obale, ne bomo potrebovali ničesar drugega,« je prepričan Plišo.
Celoten članek je na voljo na http://www.mladina.si/46936/istrski-eksperiment/
Vir:
http://www.mladina.si/46936/istrski-eksperiment/
