Takšni projekti pokažejo, da je ponovna uporaba starih, tradicionalnih hiš lahko ekonomsko upravičena (prinaša dobiček, kljub zahtevnim investicijam) ter oživi in ponovno naseli zapuščene objekte. Ker so to majhni objekti, ki so v zasebni lasti in so razpršeni, so še posebej ranljivi in jih pogosto čaka zgolj rušenje. Z njihovim rušenjem pa slovensko podeželje izgublja svojo pristno podobo, njihovi prebivalci pa zavest o svoji edinstveni identiteti v globalnem svetu.

Naučimo se skupaj ceniti, kaj so tradicionalne slovenske hiše, in odkrivajmo, kako takšne hiše ohraniti za prihajajoče rodove.

Besedilo:
Eva Prelovšek Niemelä
Fotografije: Damjan Prelovšek

To so uvodne besede k tematski predstavitvi o rabi kulturne dediščine v turizmu, ki je bila objavljena v decembrski številki revije Hiše in  lahko njen del najdete na tej povezavi: https://www.luminpdf.com/viewer/dXZoWQEDeqk3NQwWH

Nadaljujem s klenimi besedami urednice revije Eve Prelovšek Niemelä iz uvodnika k decembrski ševilki revije Hiše:

"Zakaj obnova kulturne dediščine?

Obnova kulturne dediščine za turistične namene lahko vzpostavi most med modnimi (trenutnimi) in brezčasnimi (trajnimi) vrednotami, med kratkoročnimi in dolgoročnimi gospodarskimi učinki. Pomembna je za naši narodno zavest in identiteto v globalnem svetu. ...... Vrednota bivanja v starih hišah se je izgubila, saj v potrošniško naravnanem sodobnem svetu več veljata gradnja novega objekta in nakup novega pohištva kot pa ponovna uporaba in obnova."

Celotna tematska predstavitev je na razpolago v že omenjeni decembrski številki revije Hiše. Več informacij tudi na www.revijahise.com. 

Vir:
https://www.luminpdf.com/viewer/dXZoWQEDeqk3NQwWH