Na večini lokacij z veliko naravnega kamenja je vrhnji sloj zemlje razmeroma tanek, globok nekje do 30 cm. Kamni morajo biti v rahlem kotu nagnjeni navznoter, v obliki razprte črke V. S svojo težnostjo bosta zunanja zidova pritiskala kamne navzdol in proti središču zida, kar bo povečalo njegovo stabilnost. Če imate veliko kamnov nepravilnih oblik, izberite za temelj najslabše od njih – take, ki nimajo nobene ravne ploskve ali take z nepravilnimi štrlinami. Pazite pa, da bo najboljša stran zgoraj, saj boste nanjo polagali prvo plast zida. Vrzeli med temeljnimi kamni zapolnite z majhnimi kamni in drobirjem. To je pomembno zaradi drenaže - porozno polnilo bo omogočilo hitrejše odtekanje vode iz zidu.
Zapolnjevanje temelja z drobirjem
Fotogram iz dokumentarnega filma o suhogradnji. Riccardo Bertoni, 2011
Še preden se lotimo naslednjega koraka, stopimo na temeljne kamne in preverimo njihovo stabilnost. Sedaj je čas, da odpravimo vsako njihovo premikanje.
Temelj zidu
Fotogram iz dokumentarnega filma o suhogradnji. Riccardo Bertoni, 2011
Če je teren mehek, morate narediti zidu peto. V tem primeru poskrbite za čvrst temelj tako, da jarek razširite in vanj položite velike ploščate kamne, ki segajo preko širine nameravanega zidu, z majhnim medsebojnim razmikom.
REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).
