Drugi po vrsti, ki se prav tako vsakodnevno srečujejo z izvajanjem obnove in prenove pa so lokalne skupnosti, občine na čigar ozemlju so ti objekti kulturne dediščine. Šele kasneje se v proces prenove ali obnove kulturnega spomenika vključijo drugi udeleženci in različni strokovnjaki: konservatorji, restavratorji, arhitekti, obrtniki, …..

In s kakšnimi problemi se srečujejo lastniki in lokalne skupnosti?

Prav gotovo je skoraj vedno na prvem mestu denar, pomeni potrebna relativno velika sredstva za izvajanje obnovitvenih in prenovitvenih del. Takoj za tem ali pa tudi hkrati pa se že pojavi vprašanje, kdo pa bo potrebno obnovo ali prenovo objekta kulturne dediščine kvalitetno izvedel?

Pri odgovoru na to vprašanje pa nastopi zadrega, kajti nimamo liste izvajalcev, obrtnikov, mojstrov, ki so dokazali sposobnost in imajo potrebno znanje za izvajanje starih obrti in spretnosti, ki so tudi danes nujne za kvalitetno izvedbo prenove objektih kulturne dediščine. Tak seznam, nabor, lista usposobljenih mojstrov bi bila v veliko pomoč najprej lastnikom in lokalnim skupnostim, pa tudi konservatorjem, restavratorjem, arhitektom, gradbenikom, …..

Tako pa danes lahko zahtevna dela obnove ali prenove na kulturnih spomenikih izvaja  kdorkoli. In to tudi opazimo, če si le ogledamo gradbišča – obnovo objektov kulturne dediščine po naših mestih.

Znanja starih obrti in spretnosti potrebne za izvedbo kvalitetne prenove odhajajo skupaj s starimi mojstri in to dragoceno znanje, ki bi ga morali zaščititi kot nesnovno kulturno dediščino se izgublja.

Občine članice Združenja zgodovinskih mest Slovenije imajo na svojem ozemlju največji ali pa vsaj velik del najkvalitetnejše kulturne dediščine v Sloveniji so se zato tudi prve soočile s težavami in problemi pri izvajanju kvalitetne prenove. Kot odgovor pri iskanju rešitev je nastal projekt »Šole prenove«.

Vir:
http://www.sola-prenove.si/o-projektu/