Pri tem je najpomembnejše dejstvo, da zidovi delujejo kot sita, ker zadržujejo prst, a obenem prepuščajo vodo. Zidovi zadržujejo močne horizontalne sile, ki nanje pritiskajo z nagnjenega terena, zato morajo biti trdni in dobro strukturno povezani. Za povečanje nosilnosti so v višje zidove (visoke npr. 2,5 m) običajno vgradili kamnite konzole, ki so lahko služile kot nosilci za pergolo, ipd. Višina zadrževalnih zidov je odvisna od lastnosti (strmine) terena in niha od približno pol do 3 metre, redko več. Za gradnjo višjih zadrževalnih zidov so uporabljali večje in pravilneje oblikovane kamne, ker zagotavlja kakovostnejša gradnja večjo stabilnost konstrukcij. Dobro zgrajeni zidovi so lahko obstali kar nekaj desetletij, tudi več. Da bi se njegova zadrževalna moč še povečala, mora biti vsak zid, višji od pol metra, nagnjen proti pobočju, debelina podnožja pa mora obsegati najmanj tretjino pa tja do polovice in več višine zidu.Na edino lice zadrževalnega zidu so vgrajeni najboljši kamni. Od tam segajo v njegovo notranjost (proti zemljini) podolgovati prečniki, ki skrbijo za statično trdnost in povezanost zidne strukture. Velikost kamnov se proti notranjosti zida (zemljini) zmanjšuje do »škajic«, ostankov kamenja in drobirja, ki je nastal pri obdelavi kamenja. Zadrževalni zidovi morajo omogočati dobro odtekanje vode – drenažo, zato so bili grajeni le iz kamnitega gradiva, brez dodajanja zemlje.

REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).